Ljubljana resno računa na zmago v tekmi za EPK

Ljubljana je uradno predstavila kandidaturo za izbor mesta za naslov Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2012. Program je po županovih besedah "premišljen, realen ter izvedljiv".

Objavljeno
27. februar 2007 17.48
Ljubljana - Dan pred iztekom javnega razpisa ministrstva za kulturo za izbor mesta za naslov Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2012 je svojo kandidaturo uradno predstavila še Ljubljana. Ljubljanski župan Zoran Janković je ob tem povedal, da je prestolnico kulture doslej gostilo 15 evropskih glavnih mest, zato pričakuje, da bo v Sloveniji to vlogo prevzela Ljubljana. Program je po županovih besedah " premišljen, realen ter izvedljiv" in se "niti za hip ne odreka sanjam".

Program se ne odreka "sanjam o tem, da je mogoče s skupnimi močmi doseči tesnejši dialog med ustvarjalci in uporabniki, še pogumnejše posege v urbano mestno tkivo in še odgovornejše ravnanje z naravnimi okoljem", je župan Jankovič zapisal v pismu, s katerim je pospremil kandidaturo Ljubljane za EPK.

Program EPK, ki ga je sestavila strokovna ekipa pod vodstvom Nevenke Koprivšek, je po besedah podžupana Janeza Koželja tesno povezan s strateškimi razvojnimi projekti mesta, z urbanistično, socialno, kulturno in okoljsko problematiko Ljubljane, kultura pa v njem dobi vlogo orodja, ki naj prispeva k hitrejšemu razvoju mesta. Ljubljano Koželj danes vidi kot mesto kulture, ne pa tudi kulturno mesto, kar se tiče kakovostnega okolja, arhitekture javnega prostora in prostorov, namenjenih umetnosti.

V okviru projekta EPK želijo " kultivirati prebivalce in obiskovalce Ljubljane z razvojem javne infrastrukture". Kot je pojasnil Koželj, je Ljubljana pred velikimi razvojnimi projekti, ki naj razrešijo ključna vprašanja mesta, vprašanja okoljske krize, prometne krize ter propadanja in izumiranja starega mesta. Gre za vrsto infrastrukturnih projektov, ki so že več let v ozadju, bi se pa z njimi izboljšale razmere v mestu na najbolj splošni ravni. Z nizom novih objektov in prenovo starih želijo kultivirati tudi mestno podobo in razširiti prostor kulture.

Za živahno in dinamično Ljubljano

Naloge priprave kandidature so se lotili z zavedanjem, da Ljubljana potrebuje nek strateški razvojni dokument, je poudarila načelnica oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost mestne občine Ljubljana (MOL) Jerneja Batič, ki pripravo EPK vidi kot veliko priložnost, pa tudi kot zelo zahteven projekt.

Nevenka Koprivšek, vodja strokovne ekipe za pripravo projekta EPK, v kateri so bili še Jana Kolar, Tomaž Brate in Maja Simoneti, pripravo EPK vidi kot izziv, pa tudi kot priložnost, da se Ljubljana iz "malo zaspanega, starodobnega, prijaznega srednjeevropskega mesteca" spremeni v "živo, živahno dinamično, sodobno mesto".

Osnovno vodilo programa Ljubljana, evropska prestolnica kulture je Ljubljana v dialogu. Z dialogom želijo splesti rdečo nit med tremi programskimi osmi, poimenovali so jih Ustvarjalno mesto, Urbana regeneracija in Uravnotežen razvoj. Okrog prve snujejo bogato mrežo festivalov in praznovanj, z drugim nameravajo urediti zanemarjene mestne predele in jih napolniti s kreativnimi vsebinami, s tretjo pa mesto povezati z zelenim zaledjem, z Barjem, je pojasnila Koprivškova.

Nova umetniška četrt

Ljubljančanom bi tako tudi po letu 2012 ostale številne nove pridobitve, med njimi nova umetniška četrt s središčem v prostorih nekdanje tovarne Rog, nov multimedijski center na Barju, nove plovne in kolesarske poti ter pešpoti, oživljena promenada med Gradom in Tivolijem, posodobljen javni mestni promet, številni obnovljeni projekti kulturne dediščine.

Ker Ljubljana resno računa na zmago, so pripravljeni terminski in finančni načrti za ustanovitev javnega zavoda Ljubljana 2012 že v začetku leta 2008. Predračun za neposredne programske in projektne naloge EPK 2012 je vreden 42 milijonov evrov, v projekte, ki bodo prav tako prispevali k celoviti organizaciji evropske prestolnice kulture, kot so denimo nov potniški center, ureditev mestnih vpadnic in gradnja večnamenske dvorane ter stadiona, pa nameravajo investirati več kot 800 milijonov evrov, so zapisali v gradivu za novinarje.

Na novinarsko vprašanje, koliko projektov, predvidenih v programu kandidature za EPK, bo realiziranih tudi, če Ljubljana ne bo gostila Evropske prestolnice kulture, je župan odgovoril, da bo večji del naložb kljub temu realiziran. Program Ljubljane za EPK bo izšel tudi v knjigi, dostopna bo po oddaji kandidatur, je pojasnila