Lutkovno gledališče Ljubljana v pričakovanju novega direktorja

Z Jero Ivanc smo se pogovarjali o trenutnih vodstvenih težavah ter o pričakovanju bližnje razrešitve zagatnega stanja s strani ustanovitelja, Mestne občine Ljubljana (MOL).

Kako ste se znašli v treh vodstvenih vlogah, ki jih niste načrtovali?

Septembra sem prišla v LGL kot izbrana umetniška voditeljica DOM, oktobra pa me je tedanji direktor LGL Marjan Gabrijelčič imenoval še za v. d. umetniške voditeljice LGL, ker je prejšnja umetniška voditeljica Jelena Sitar Cvetko odšla. Ko je v drugi polovici oktobra umrl direktor, me je ustanovitelj imenoval še za v. d. direktorice LGL. Včasih se mi zdi, da se je usoda kar hudo poigrala z mano in da morda poskusno uresničujem tiho ustanoviteljevo željo, da bi se vodstvene vloge v tem gledališču združile v eni osebi.

Ko ste prišli v LGL, ste imeli repertoarja lutkovne in dramske ponudbe za letošnjo sezono že oblikovana. Ali opažate pri njunem uresničevanju kakšne težave?

Ena od težav je, da se tako del lutkovnega kot del dramskega ansambla še vedno ne moreta povsem sprijazniti z vsiljeno združitvijo obeh umetniških sestavov z lastno identiteto v nov javni zavod. Dodatna težava je, da si mora DOM deliti prizorišče za vaje in predstave s Šentjakobskim gledališčem. Ne glede na pričakovano imenovanje novega direktorja LGL, ki bo odločal, koliko programskih vodij bo imel in koga bo izbral, je bilo že treba pripraviti repertoarna predloga za naslednjo sezono. Prijaviti smo morali repertoar in načrt dela, zdaj pa ga usklajujemo še s podatki o potrjenih finančnih sredstvih za letošnje leto. Verjamem, da bomo imenovanje novega direktorja LGL dočakali marca, ko pričakujemo, da se bo tudi MOL kot ustanoviteljica bolj posvetila zadregam in načrtom LGL.

Opozoriti je treba, da program DOM financira zgolj MOL kot ustanovitelj, medtem ko lutkovni program LGL financira ministrstvo za kulturo iz državnega proračuna. Žal država in MOL kot ustanovitelja pri sofinanciranju novega enovitega javnega zavoda ne najdeta skupnega jezika. Program LGL je sestavljen tako, da se med obema deloma ponudbe ne prekrivajo, ne datumi premier, ne zasedbe, ter da ne prihaja do podvajanja avtorjev in podobno. Programsko je poskrbljeno za vse starosti otrok, od najmlajših do mladostnikov.

V kolektivu LGL trenutno nimamo zaposlenega dramaturga, kar pomeni, da ob upravi nimamo razvitega ustreznega umetniškega jedra,
čeravno je repertoar sezone zelo obsežen in zahteven. Potrebna bo nova sistematizacija znotraj omejenega števila delovnih mest, saj sicer produkcije na petih različnih prizoriščih (vključno z novim Odrom pod zvezdami) ne bomo zmogli ustrezno dramaturško domisliti in spremljati. Potrebovali bomo tudi vsaj še enega organizatorja produkcije oziroma programa.

Omenili ste že, da se oba dela kolektiva LGL še ne čutita kot sestavna dela nove celote, čeravno ste v tem smislu pomenljivo začeli letošnjo sezono s skupno dramsko-lutkovno uprizoritvijo Sonje Kononenko Tik tak.

Treba je opaziti tudi pozitivno plat teh sprememb, kljub včasih iracionalnim strahovom, ki jih je mogoče srečati pri članih obeh umetniških ansamblov. Za nadaljnji razvoj lutkarstva načrtujemo teoretske oblike poglabljanja v naslednji sezoni s simpozijem, že letos pa organiziramo tečaje animacije za zaposlene iz vseh delov kolektiva. Prav tako že oblikujemo mešane zasedbe, pri čemer moramo upoštevati vzporedne možnosti študija in izvajanja uprizoritev. Igralcem med lutkarji, ki si želijo igrati tudi v dramskem gledališču, želimo ponuditi tudi te možnosti. Mislim, da je za vse tvorni izhod zavest o celoti gledališča in gledališkega delovanja.

V katero smer, menite, bi morali razvijati oba repertoarja?

V letošnji sezoni posebej zavzeto delujemo s ciljem, da bi v naše gledališče pridobili najstnike. Ponujamo jim kar pet premier. Z najmlajšimi obiskovalci v LGL po tradiciji nismo imeli težav, saj starši radi pripeljejo otroke do šestega leta, ogromno imamo tudi zaključenih predstav za vrtce. Težava nastaja v zadnji triadi osnovne šole in s srednješolci, kjer nam je uspelo navezati tesnejše sodelovanje le z nekaj srednjimi šolami. Za naslednje leto se dogovarjamo z nekaj ljubljanskimi gledališči (SMG in SNG Dramo) za skupen mestni abonma za najstnike. Verjamem, da bo skrb za mladostnike od osmega ali desetega leta dalje, ki so v kulturni izbiri preveč prepuščeni sami sebi, v ospredju tudi pri novem vodstvu LGL.

Predvsem dramski oder ste usmerili v ponudbo za najstnike, čeprav bi lahko temu občinstvu ponudili tudi izbrane lutkovne uprizoritve za odrasle.

V ta kontekst ponudbe gotovo sodi načrtovana lutkovna uprizoritev Shakespearove tragedije Romeo in Julija v režiji Jake Ivanca ob koncu sezone, ki bo posebej prirejena za mlade. Upam, da lahko tudi dramski oder prispeva k obisku lutkovnih predstav, če bodo mladostniki ugotovili, da se v našem gledališču nasploh dogaja marsikaj zanimivega zanje. Septembra nameravamo pripraviti teden predstav za mlade in odrasle, in sicer ne glede na to, ali bodo lutkovne ali dramske, saj je vse gledališče. Mislim, da je precej neumno vabiti občinstvo zgolj v svoje gledališče in pri tem upati, da ne bo šlo še kam drugam. Kdor rad zahaja v gledališče, bo slej ko prej našel pot tudi do našega gledališča in prav tako še kam drugam.

Ste v času, odkar ste v LGL, navezali stike z avtorji besedil, da bi ustvarjali za lutkovni in gledališki oder?

Razvila sem precej stikov in že naročila nekaj odrskih besedil, nekaj prav za potencialne zasedbe, ki jih zmoremo zagotoviti v gledališču. Glede na to, da o repertoarju odloča strokovni svet, seveda ne morem nič obljubiti. Lahko pa omenim pogovore s Simono Semenič, z Nebojšo Popom Tasićem, Andrejem Jakličem, Andrejem Rozmanom Rozo, na katere računam predvsem s pisanjem za dramski oder. Mislim, da s tem skrbimo tudi za nastajanje nove slovenske dramatike, saj ni velike razlike med pisanjem za otroke in mladino ali za odrasle. Pomembnejša se mi zdi razlika med pisanjem za lutkovno ali dramsko gledališče. Na lutkovni oder bi si želela vrniti, predvsem zaradi kakovostnega jezika, še drugo vredno literaturo. Pogosto tam uprizarjajo zgolj priredbe priljubljenih otroških slikanic, ki so pomembne z likovnostjo, ne sme pa tako uprizarjanje žrtvovati literarne plati in zavezanosti gledališča dobri literaturi.

Kako gledate na nadaljevanje sezone?

Delo poteka v skladu z načrti, pred nami je še šest oziroma celo sedem premiernih uprizoritev, vključno z manjšo produkcijo Zlati šus v Tunelu LGL. Na zadnjem sestanku s kolektivom LGL sem dejala, da je ob urejenem toku sezone precej vseeno, kdo pride na vrh, saj se vodilni menjavajo, umetniško produkcijo pa ustvarjajo ljudje, ki že vsa leta sooblikujejo program. Dokler program poteka neovirano in dokler vemo, kaj in za koga delamo, ne bi smelo prihajati do težav.

***
Pojasnilo načelnik oddelka za kulturo pri MOL dr. Uroš Grilc o postopku izbire novega direktorja LGL

»Drugi, ponovljeni postopek javnega razpisa še ni končan. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja – delovno telo mestnega sveta – bo s kandidatoma, ki izpolnjujeta pogoje razpisa, opravila razgovor in na podlagi tega ter po predhodnem mnenju strokovnega sveta zavoda in sveta zavoda kandidata predlagala mestnemu svetu. Če bo komisija sprejela sklep, da predlaga kandidata, in bo mestni svet sprejel sklep, bo direktor LGL predvidoma imenovan na marčevski seji mestnega sveta. V nasprotnem primeru se izbira ne bo opravila in se bo javni razpis ponovil. Direktor si bo, skladno z ustanovitvenim aktom, sam izbral pomočnika. MOL je razvoj LGL natančno opredelila v Strategiji razvoja kulture v MOL 2008–2011, iz katere izhaja, da se od javnega zavoda pričakuje veliko. Navsezadnje smo pred odprtjem Odra pod zvezdami in v zvezi s tem se pričakuje več programa, zlasti postprodukcije.«

Ob 35. obletnici LGL - DOM

Konec tedna bo v LGL – DOM delovno zaznamoval 35 let svojega gledališkega ustvarjanja igralec in režiser ter prejšnji umetniški vodja DOM Iztok Valič: danes ob 19. uri bo na Šentjakobskem odru na ogled njegova krstna postavitev romana Janje Vidmar Pink z Alenko Tetičkovič, jutri ob 17. uri bo v Kulturnici LGL sam nastopil v hišni uspešnici Barba Lindgrena Gospod Pepi in črviček Artur (v režiji Ivice Šimića), v nedeljo ob 18. uri pa bo na Šentjakobskem odru s sinom Domnom slavljenec nastopil še v slovenski praizvedbi igre Lutza Hübnerja Boksarsko srce (v režiji Sama M. Strelca).