Tiskane izdaje
režija Hayo Freitag
Nemčija, 2007, 75 min
Ljubljana: Kinodvor
Nemški ustvarjalci Bettine von Borries, Achim von Borries in Hayo Freitag so scenaristi, slednji - uveljavljeni pisec in ilustrator - pa tudi režiser malega, čudaškega in izjemno prefinjenega otroškega risanega filma, narejenega po slikanici Trije razbojniki Tomija Ungererja. Gre za skoraj osemdesetletnega mednarodno priznanega francoskega ustvarjalca, grafika, slikarja, pisatelja, predvsem pa ilustratorja slikanic za otroke in odrasle, avtorja več kot 80 knjig, med katerimi je samo slikanico Trije razbojniki (izšla je leta 1961), ki danes velja za pravo otroško klasiko, prodal v več kot pol milijona izvodih. Skratka - sodelovanje med temi različnimi ustvarjalci, h katerim bi bilo treba dodati še nekaj drugih, je vzpodbudilo nastanek male, butične produkcijske hiše Animation X nemškega producenta Stephana Schescha, ki si je zadala za nalogo produkcijo avtorskih, zahtevnejših, pa tudi širšemu občinstvu zanimivih filmov za otroke. Poganjal naj jih ne bi estetski in mentalni motor ameriških, ampak prej evropskih, še posebej francoskih animirank. Trije razbojniki, nagrajeni s številnimi nagradami, so njihov debi. Narejeni so »staromodno«, torej v klasični, ročno izdelani 2D animaciji, pri kateri je sodelovalo več nemških studiev.
Zgodba, ki v središče postavi majhno in prikupno osirotelo deklico - na poti v sirotišnico k zlobni teti kočijo, v kateri se pelje, napadejo trije razbojniki, nad katerimi je povsem očarana, zato jih z zvijačo prepriča, da jo ugrabijo -, je preprosta in nazorno didaktična. Pa vendar ne tudi cukrasta, banalna in plehka, še najmanj manihejsko moralistična. Iz te običajne zanke - nevarnosti, kadar gre za otroške filme, jo najpoprej odločno potegne sama vizualizacija. Animacija, ki je izrazito večplastna, očarljiva, duhovito detajlirana, tako rekoč poredno norčava (še posebej gre omeniti prikaz gozdnih stanovalcev, pa nadrealističnega samoroga, nebogljenega paznika in seveda tri razbojnike, ki pravzaprav sploh niso tako razbojniški kolikor so otroško razigrani). Potegne pa jo seveda tudi dramaturgija same zgodbe; karakterizacija posameznih likov in način pripovedi sta namreč ravno prav nazorna, kot sta ves čas tudi malce čudaška, »nepravilna«, tako rekoč anarhistična. To pripovedi omogoči ustvariti svet, s katerim se otroci zlahka identificirajo, pa tudi svet decentne doze kritike do avtoritet.
Trije razbojniki so tako na vse ravneh dandanes redkokdaj videna visoko kultivirana filmska animacija za otroke. Ista ocena gre tudi tokratnim sinhronizatorjem filma, ekipi Radia Študent. Že v uvodni štimungi udarnega razbojniškega songa, ki skupaj z res duhovitim poslovenjenem naslovne pesmi nemške skupine Bananafishbones hitro zleze v ušesa in kosti, narediti pravo vzdušje za ta prikupni animirani biser.
