Tiskane izdaje
Čašule, ki se je rodil 2. marca leta 1921 v Prilepu, je bil med drugim direktor Radio Skopja in Drame Makedonskega narodnega gledališča (MNT). V tedanji jugoslovanski diplomatski mreži je bil, tako kot je veljalo za Slovence, eden redkih ambasadorjev, ki so prihajali iz Makedonije. V bogati diplomatski karieri je bil veleposlanik v Boliviji, Peruju in Braziliji ter generalni konzul v Torontu v Kanadi. Leta 1956 je postal prvi minister za kulturo NR Makedonije.
Makedonski tisk Čašuleta, ki je preminil v ponedeljek, označujejo za "grandioznega" pisatelja in enega najbolj produktivnih dramatikov iz t. i. prve generacije makedonskih literatov, ki so po II. svetovni vojni podpisali prve knjige, napisane in objavljene v tedaj kodificiranem makedonskem književnem jeziku.
V burnem življenju je bil med drugim leta 1942 obsojen na smrt z obešenjem kot organizator atentata na visokega okupatorskega bolgarskega funkcionarja v Skopju, piše Utrinski vesnik. Kazen so mu potem spremenili v doživljenjsko ječo, a je od tam leta 1944 pobegnil skupaj z več desetimi zaporniki. Medvojne izkušnje je popisal v knjigi "Patot od sebe si" (Pot od samega sebe), za katero je leta 2006 prejel Racinovo priznanje. Tedaj je izjavil, da "pisati v makedonščini pomeni bojevati se".
Njegova literatura sugestivno, aktivno in pretresljivo osvetljuje tako makedonske narodno-zgodovinske travme kot tudi sodobni čas in usodo sveta. Pisal je romane, drame, kratko prozo, eseje, memoare, dnevniške zapiske. Prejel je vrsto nagrad, 11. oktomvri, Racinovo priznanje, "Stale Popov", Sterijino nagrado, nagrado za književni opus založbe Misla in druge.
Čašule je objavil 25 dram, ki so jih igrali na Poljskem, v Italiji, ZDA, Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Madžarskem in drugod, več sto besedil različnih žanrov, od esejev do feljtonov, potopisov, gledaliških in filmskih kritik, polemik. Njegovo prozo so prevedli v številne tuje jezike. V slovenščini je izšel izbor njegovih dram.
Med dramami so "Crnila", "Vejka na vetrot", "Vitel", "Sud", med romani "Prostum", "Premreže", "Vomjazi", "Imela", med esejističnimi knjigami "Zapisi za nacijata i literaturata", "Makedonski dilemi", "Rezime za mojata generacija" in druge.
