Med utopijo nebotičnikov in dekoriranjem rondojev

Le še dobri dve leti ločita Maribor od projekta Evropske prestolnice kulture (EPK), ki naj bi ga verjetno prvič in zadnjič vpisal na evropski in morda celo svetovni kulturni zemljevid, mesto pa se utaplja v povsem minornih razpravah in prepirih. Župan Franc Kangler postaja vse bolj kontroverzna osebnost, saj njegove vizije (če jim sploh lahko tako rečemo) variirajo nekje med utopijo nebotičnikov in dekoriranjem rondojev z rezljanimi možici, prešami in sodi, zato se kar vrstijo pozivi raznih političnih strank in posameznikov, naj, za božjo voljo, nekoliko »ustavi konje«, saj je navsezadnje svoj veliki projekt kočije, ki po dunajskem - ali morda spodnjekašeljskem zgledu - križari po mestnih ulicah, že uresničil.

Vse od vložitve kandidature za pripravo EPK 2012 je bilo slišati, da je to res izjemna priložnost za preobrazbo mesta, vendar se spremembe kažejo v zelo nenavadni luči. Na papirju oziroma na promocijskih devedejih je sicer mogoče videti zelo ambiciozne projekte s tremi novimi mostovi čez Dravo, novo koncertno dvorano in moderno galerijo vred, vse kar smo do zdaj dočakali, pa je nekakšen možicelj s helebardo, ki straži krožišče na Poljanah. Ta nikakor ne bo osamljen, saj ima Kangler menda v načrtu večino mariborskih krožišč urediti v slogu nekakšne vinske ceste, kar naj bi dalo mestu novo identiteto, vendar vse kaže, da bo ta novi imidž nekako v slogu bližnjega Dupleka, kjer je župan doma.

Zmagoviti načrt EPK so sicer pripravili v mariborskem kulturnem centru Kibla, ki velja za enega najbolj prodornih multimedijskih centrov v državi, vendar je medtem vse skupaj s sloganom Čista energija vred že povsem razvodenelo oziroma je bolj ali manj ostalo na teoretični ravni. Kangler je nedvomno energičen, morda celo preveč, vendar se mesto zagotovo ne bo profiliralo, če se včeraj pojavijo ideje o 35-nadstropni stolpnici, ki bi mestu zagotovila novi skyline in menda trume turistov, danes okraševanje krožišč z amaterskimi skulpturami in jutri spet kakšna nova utopična megalomanska ali provincialno vaška domislica. Prav tako povsem neresne so županove finančne projekcije, ki segajo do nekaj sto milijonov evrov, čeprav mesto za zdaj pravzaprav nima zagotovljenega še niti centa.

Skrajni čas je, da župan spozna, da za nekatere zadeve pač ni kvalificiran in da njegov predvolilni slogan S srcem za Maribor pač ne zadošča. Potrebni so tudi nekaj znanja, izkušnje, izbor prioritet in afinitet ali vsaj nekaj dobrega okusa, tega pa na kulturnem področju Kangler, žalibog, ne premore prav veliko; svojo navidezno svetovljanskost poskuša prikazati z vabilom Dunajskim filharmonikom, ki naj bi imeli leta 2012 v Mariboru koncert (župan je menda predlagal tudi nastop Pavarottija, ker so ga očitno pozabili obvestiti, da je tenor že nekaj časa pod rušo), čeprav je to v nasprotju z vsemi principi EPK, ki mora biti namenjena realiziranju dolgoročnih ciljev in nikakor ne potratnim enkratnim zvezdniškim nastopom.

Skrajni čas je torej, da se župan povsem umakne in vse vzvode prepusti kompetentnim ljudem, še prej pa se mora takšen tim seveda dokončno konstituirati in ustrezno kadrovsko izpopolniti. Že pred skoraj enim letom smo poslušali tožbe, da ima Maribor zelo malo časa za pripravo EPK, medtem pa se ni zgodilo tako rekoč nič, celo v partnerskih mestih, denimo v Slovenj Gradcu, se pritožujejo, da so zaradi indolence Maribora hendikepirani. Medtem ko v portugalskem Guimarãesu, ki bo leta 2012 mariborska konkurenca, že dve leti s polno paro dela mednarodna ekipa dvajsetih ljudi, na bančnem računu pa imajo že 95 milijonov evrov, se pri nas menda zatika pri vprašanju, ali ustanoviti javni, ali zasebni zavod, ali morda d.o.o., ali pa zgolj s.p. Kot kaže, tako Maribor ne bo imel ravno odmevnega projekta, ki bi nekdanji industrijski center dvignil, denimo, vsaj na raven sosednjega Gradca, zato pa bo zadoščeno vsem paragrafom in predpisom, kar nas lahko uvrsti med zgledne organizatorje, ki bodo na koncu predložili brezhibno poslovno poročilo.

Če bodo zadeve še naprej šle po sedanjem vzorcu, se prav lahko zgodi, da Maribor ne bo gostil le univerzijade brez sodelovanja univerze (od projekta se je že distancirala), temveč bo tudi Evropska prestolnica kulture brez kulturnikov. Pri tem si bo lahko Kangler nonšalantno umil roke, saj se njegov mandat izteče že prihodnje leto. Seveda pa ni izključeno, da ne bo ponovno izvoljen. Nekaterim za zadovoljevanje kulturnih potreb povsem zadoščajo možiclji, sodi in preše na krožiščih.

Iz petkove tiskane izdaje Dela