Meditacije o osamljenosti

Film 44-letnega mehiškega režiserja Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, ki je v ponedeljek v Los Angelesu prejel zlati globus za najboljši film, od danes naprej igra tudi v slovenskih kinematografih.

Objavljeno
18. januar 2007 08.44
Ko je imel 21 let, je med študijem filma in gledališča v glavnem mestu Mehike rojeni González Iñárritu kot DJ navduševal poslušalce najpopularnejšega mehiškega radia. Med letoma 1988 in 1990 je napisal glasbo za šest mehiških filmov, obenem pa postal najmlajši mehiški televizijski producent. Kmalu je ustanovil svojo lastno producentsko hišo Zeta Films in začel snemati reklame za televizijo; nekatere med njimi so pristale v njegovem kasnejšem prvencu.

Preselil se je v Los Angeles in nadaljeval študij filma ter posnel nekaj kratkih igranih filmov. Srečanje s pisateljem in scenaristom, rojakom Guillermom Arriago, je bilo za njegovo (in njuno) nadaljno kariero usodno: po neuspešnem poskusu, da bi posnela serijo kratkih filmov, v katerih bi skušala ujeti zapleteno naravo rojstnega Mexica Cityja, sta posneti material razširila in González Iñárritu je pri 37 letih končno posnel svoj igrani celovečerni prvenec Amores perros (Ljubezen je kurba, 2000). Vanj sta z Arriago položila tri med seboj povezane zgodbe o različnih slojih in perspektivah življenja v mehiškem glavnem mestu, vse tri povezane z usodno prometno nesrečo. Premierno je bil prikazan na canneskem festivalu in prejel nagrado Tedna kritike, za njo je sledil precejšen mednarodni uspeh, vključujoč nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film.

Več si preberite v tiskanem Delu.