»Monthy Python so moj največji vzornik«

Ljubljana - Jaša Mrevlje (1978) se je na študij slikarstva vpisal v Benetkah, kjer je leta 2004 z odliko in posebnim priznanjem Accademie di Belle Arti diplomiral pri profesorju Carlu Di Racu . Razstavljati je začel že kot gimnazijec, od študentskih let dalje pa se redno udeležuje skupinskih in tematskih razstav v domovini in tujini; realiziral je tudi vrsto samostojnih projektov v Sloveniji in Italiji. Letos januarja je v ljubljanski galeriji Equrna pripravil kompleksno multimedijsko predstavitev z naslovom Radical Chic, ki je bila povod za naš pogovor z avtorjem.

Študirali ste na beneški likovni akademiji, v svetovljanskem okolju, ki se od slovenskega v marsičem razlikuje – je to prednost pri vključevanju v mednarodno umetnostno dogajanje?
Že razpoloženje je v Benetkah precej bolj spodbujajoče. Po opravljenih šolskih obveznostih greš lahko vsak dan na obhod po galerijah, na bienale, občasne razstave ali do pomembnih zbirk moderne in sodobnih umetnosti ter sproti preveriš, kaj si že naredil in kaj še moraš. Glede vključevanja v galerijski sistem pa mesto ni ravno idealna odskočna deska, je bolj prizorišče, na katero stvari pridejo le za določen čas; zlasti mladi težko najdejo kakšno nišo zase. A prav to je svojevrstna spodbuda, treba je vztrajati in verjeti v to, kar delaš.

Kako je organiziran študij?
Študijski sistem je dokaj anarhičen, brez togih pravil. Pravzaprav je vse odvisno od posameznika – če imaš ambicije in hočeš delati, potem ti je to omogočeno. Imel sem srečo, da sem imel res dobrega profesorja, Carla Di Raca, ki me je najprej pustil, da sem naredil tisto, za kar sem se odločil, potem pa me je spodbujal, naj utemeljim svoje odločitve, se veliko pogovarjal z mano in mi svetoval, naj sprejmem nove izzive, se spopadem z večjimi formati in podobno.

Kakšen je bil med vašim študijem položaj slikarstva glede na druge medije?
Slikarstvo je bilo vsekakor moja prva disciplina, brez njega ne bi mogel poseči na nobeno drugo področje. Mentalne koncepte je treba vseskozi prenašati v prakso, jih vizualizirati. Če ne znaš delati z rokami, ne znaš uporabljati drugih orodij in pripomočkov. Métiersko znanje, obvladovanje določenih veščin, ima še zmerom svojo vrednost. Potem laže izbiraš med različnimi možnostmi, prehajaš v druge medije, jih med seboj kombiniraš.

Nadaljevanje pogovora si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela!