Tiskane izdaje
Ta večplastnost umetnosti kaže na možnosti prepletanja različnih zvrsti umetnosti v nove celote. Umetnost s tem dobiva nove plasti in pomene. In najbolj se ujameta glas in glasba. Tokrat harmonika Jureta Torija iz skupine Orlek in glas staroste slovenskega igralstva Poldeta Bibiča, ki ob avtorski glasbi Torija prebira Medvedove pesmi. Tako je tudi bilo na ljubljanski predstavitvi zbirke v knjigarni Vale Novak, kjer sta se prelivala eden najbolj znanih glasov slovenskega filma in gledališča s harmoniko, ki je risala ozadje.
Feri Lainšček, ki je tega trboveljskega študenta novinarstva leta 1978 pripeljal na Radio Ljubljana, je v spremnem tekstu zapisal: »Rudi Medved tudi ni postal pesnik z branjem in citiranjem drugih pesnikov, temveč se je vsa ta leta radoveden oziral po soseski in ji skrivaj prisluškoval. Njegove beležke, zbrane v tej knjigi, so pesmi o vsakdanjosti, ki jo zlahka prepoznamo, obenem pa se čudimo podrobnostim, ki jih sami nismo opazili. Pridih ljudskosti, ki ga pesnik ves čas zavestno ohranja, je zato prvina te zbirke in zdi se prav dobrodošlo, da so mnogi izmed teh verzov že tudi uglasbljeni.«
Ne le, da je Jure Tori napisal glasbo za nekatere Medvedove pesmi, njegova matična skupina Orlek je namreč naslovno pesem Okruški večera uvrstila na slavnostno ploščo Anduht, ki je izšla ob 20-letnici delovanja te zasavske skupine. In to je pesem, ki je izvedena v razkošni različici s Celjskim godalnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Nenada Firšta.
Iz sredine tiskane izdaje Dela
