Na čelu DSFU Igor Koršič

Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev po novem vodi Igor Koršič, ki ga je vlada novembra leta 2005 imenovala tudi za člana sveta Slovenske kinoteke.

Objavljeno
23. marec 2007 13.51
Ljubljana - Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU) po novem vodi Igor Koršič. Koršič je bil kot kandidat izvršnega odbora društva izvoljen na občnem zboru v četrtek zvečer. Novi predsednik je sestavil tudi nov izvršni odbor, v njem so Polona Sepe, Miha Hočevar, Mako Sajko, Metod Pevec in Urška Kos. Na občnem zboru sta prišla še dva predloga za predsednika iz članstva za Milana Ljubića, ki pa je na začetku občnega zbora kandidaturo zavrnil, so še povedali na DSFU.

Šestdesetletni Igor Koršič je profesor za zgodovino in teorijo filma na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Od 1. januarja leta 2001, ko je Slovenija postala 26. članica sklada Sveta Evrope za koprodukcijo, distribucijo in prikazovanje evropskih igranih in dokumentarnih filmov - Eurimages, je Slovenijo zastopal v skladovem upravnem odboru in postal eden od njegovih podpredsednikov. Tako je sredi leta 2002 eno od rednih zasedanj upravnega odbora Eurimagesa potekalo prav v Ljubljani.

Profesorja Koršiča je vlada novembra leta 2005 imenovala tudi za člana sveta Slovenske kinoteke. Koršič je v društvu filmarjev že deloval, tako je bil leta 2001, ko je DSFU vodil scenarist in režiser Metod Pevec, izbran v izvršni odbor društva. Bil je tudi dramaturg filmov Rdeči boogie in Umetni raj. Med drugim je avtor igre Modri angel (1989) in publikacij o Fassbinderju (1981) in filmu na Švedskem (1985).

Na čelo DSFU kot potencialnega sogovorca vlade pri oblikovanju zakonodaje s področja avdiovizualne produkcije je s Koršičem prišel človek, ki je poleg tega, da je teoretik in soorganizator različnih filmskih festivalov, voditelj mednarodnih raziskovalnih projektov, delavnic in predavatelj, tudi dodobra seznanjen z dolgoletnim potekom iskanja ustreznih zakonskih rešitev za vzpodbujanje avdiovizualne kulture v Sloveniji.

Na javni razpravi na to temo je lani poleti med drugim dejal, da mora slovenska filmska politika preseči strankarske interese in da je čas, da postane evropska, takšna, "kot ni še nikoli bila". O predlogu vladnega zakona o Filmskem inštitutu, ki bi moral po prvotnih napovedih že marca letos v parlamentarno proceduro, pa se to, kot kaže, ne bo zgodilo, je tedaj menil, da ne sloni na poglobljeni študiji.