»Nekaj paznikov in zasliševalcev se je do nas obnašalo po človeško, 95 odstotkov pa nas je obravnavalo slabše kakor živali,« je v nabito polni dvoranici Cankarjevega doma razlagal nekdanji pripornik v ameriškem koncentracijskem taborišču Guantanamo Ahmed Rhuhel. Prostor je bil premajhen za množico, ki je po ogledu filma režiserjev Michaela Winterbottoma in Mata Whitecrossa Pot v Guantanamo (The Road To Guantanamo, Velika Britanija, 2006, 95 min) hotela pokramljati z Ahmedom Rhuhelom in Shafiqom Rasulom, mladima Britancema pakistanskega in bangladeškega rodu, ki sta preživela skoraj dve leti in pol v ameriškem oporišču na Kubi.
Film, ki ga je sorežiral v Sloveniji še najbolj po vročem filmu 9 orgazmov poznani Winterbottom, govori o njima in njunih dveh prijateljih, ki se odpravijo na poroko, končajo pa v »humanem gulagu« naše »civilizacije«.
V filmu, ki je letos v Berlinu dobil srebrnega medveda, se prepletajo trije žanri. Igrani del ponazori zgodbo o še ne dvajsetletnem Britancu iz Tiptona blizu Birminghama, ki ga tik po 11. septembru 2001 pošljejo poročit v domovino svojih staršev Pakistan. Ker se priprave na svatbo, na katero je povabil tudi tri prijatelje iz istega kraja, zavlečejo, se mladeniči odpravijo v sosednji Afganistan. Tam jih pričaka globalna vojna proti terorizmu, v kateri eden takoj izgine in ga še do danes niso našli, preostali trije pa se znajdejo najprej v afganistanskem, potem pa še v ameriškem ujetništvu.
Več o Liffu na kulturnih straneh tiskanega Dela