Na Severnem Irskem Lakota, na Igu pornografski filmi

Ljubljana - Projekcija (pod organizacijsko taktirko časnika Delo) lanskega zmagovalca Liffa, filma Lakota Steva McQueena, ki opisuje dogodke in življenje pripadnikov IRE v zaporu Maze na Severnem Irskem, v Kinodvoru je bila zadosten razlog, da je pred njo s povabljenimi gosti na okrogli mizi spregovoril Mitja Meršol. V debati, ki je hitro prešla na trenutne razmere v slovenskih zaporih, so sodelovali Jože Podržaj, direktor zapora Dob, Blaž Kovač, predstavnik Amnesty International, Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo na Pravni fakulteti, Franci Zavrl, član četverice JBTZ, več o filmu in njegovem avtorju pa je povedala novinarka Dela Ženja Leiler.

Film se, kot je v uvodu povedal Mitja Meršol, ukvarja z vprašanjem institucije (zapora) zoper posameznika oziroma zapornika. Svojo zgodbo, ne tako tragično, temveč v marsičem podobno, je občinstvu predstavil Franci Zavrl. Povedal je, da je eden redkih, ki mu je uspelo sistem spremeniti v svojo korist in se leta 1988 s pomočjo mnogih zateči v norišnico. Njegova zgodba sicer ni primerljiva z zgodbo zapornikov v filmu, vendar v marsičem podobna. V odprtem oddelku zapora na Igu, kjer prav tako niso imeli statusa političnega zapornika, so bili namreč složni proti upravi, čeprav so izbrali drugačen protest. »Upirali smo se z gledanjem porničev. Zjutraj ob pol šestih, še preden so prišli pazniki, je cel moški del zapora gledal porniče,« je povedal.

Jože Podržaj je poudaril, da je znotraj represivnih sistemov pomembno, kako ljudje ta sistem izvajajo. »Ljudje v zaporu smo na dveh različnih straneh in tega prepada se ne da popolnoma odpraviti, lahko pa se poiščejo komunikacijske poti, da je prisilno sobivanje znosno,« je povedal. Njegova generalna ocena o pravicah zapornikov v Sloveniji je izjemno pozitivna, in to kljub vsem težavam, ki jih imajo slovenski zapori. Napovedana stavka slovenskih paznikov 10. marca je po njegovem mnenju posledica procesa, v katerem država ni opravila svoje naloge tako, kot bi morala. »Če ni poskrbljeno za izvajalce sistema, je neizogibno, da slabo usodo delijo tudi zaporniki,« je še dodal Podržaj. Zapor Dob je v smislu korektnosti in liberalnosti po njegovem mnenju na vodilnem mestu v Evropi. Dodal je še, da je bil tarča kritik zaradi postopkov, ki jih je lani zaradi domnevnega slabega ravnanja sprožil zoper paznike na Dobu (preiskava še poteka, op. p.), vendar je prepričan, da se je odločil pravilno.

Dragan Petrovec, najbolj zavzet nasprotnik pred kratkim sprejete dosmrtne kazni v Sloveniji, po drugi strani meni, da Slovenija ni nič boljša od drugih evropskih držav, temveč le manj slaba, stanje pa se na splošno slabša. Slovenije nihče ne opozarja le zaradi tega, ker se že zahodne države vedejo tako, da skoraj ni mogoče verjeti, je povedal in dodal, da je bilo včasih nepredstavljivo sploh pogovarjati se o tem, ali je mučenje, kot ga na primer izvaja ZDA v Guantanamu, dopustno. Petrovec je še opozoril na neskladje med dejstvom, da je Slovenija ena redkih držav, v kateri se število najhujših kaznivih dejanj zmanjšuje, naša »strast po kaznovanju pa se povečuje brez razloga«. Petrovec je sicer prepričan, da vsak od nas v sebi nosi Guantanamo, kjer »bi bili radi glavni«.

O Guantanamu je govoril tudi Blaž Kovač, ki se sprašuje, zakaj se mora svet ukvarjati z vprašanji, ali je mučenje dopustno. »Kdaj se bomo torej začeli ukvarjati s kompleksnejšimi vprašanji o pravicah zapornikov?« Prepričan je, da temeljna moralna načela tudi pri nas niso samoumevna, in pri tem je spomnil na poskus uvedbe paralizatorjev v slovenskih zaporih - prepoved uporabe so dosegli skupaj s strokovno javnostjo. Poudaril je, da je ignoranca priporočil mednarodne skupnosti prevelika, in spomnil na problem izbrisanih, kjer je, kot je povedal, Slovenija ta priporočila dolgo ignorirala. Tudi v slovenskih zaporih so kršene temeljne pravice, je še prepričan.

Za sogovornike je imelo nekaj vprašanj tudi občinstvo, oglasil se je tudi paznik, ki 15 let dela v zaporu, od tega 12 na Dobu, govorjenje o mučenju in primerjava z razmerami v Sloveniji pa sta ga je zelo zmotila. »Ljudje nimate pojma, kaj je zapor in kako je delati s kriminalci, ki so zagrešili hude zločine zoper sočloveka,« je povedal in dodal, da mučenja v slovenskih zaporih zagotovo ni. »Pomislite tudi na nas, ki delamo tam,« je apeliral na občinstvo. Oglasil se je tudi Goran Vojnović, avtor knjige Čefurji Raus!, proti kateremu je slovenska policija pred kratkim vložila (in umaknila) ovadbo zaradi domnevnega žaljenja slovenske policije. »Šlo je za nesporazum, zatrt v kali. Pokazalo se je, da živimo v času, v katerem ni prostora za politične zapornike,« je debato sklenil Vojnović.

Iz sobotne tiskane izdaje Dela