Nagrada za življenjsko delo Emi Umek

Ljubljana - Dobitnica Aškerčeve nagrade za leto 2006 za življenjsko delo je dr. Ema Umek. Aškerčevi priznanji so prejeli Aleksander Žižek za kritično objavo in prevod celjskih mestnih privilegijev ter skupina avtorjev - Sonja Anžič, Damjan Hančič in Tatjana Šenk za razstavo in dve publikaciji ob 500-letnici ljubljanskih županov. Aškerčeve nagrade in priznanja, najvišja priznanja za dosežke na področju arhivistike, bienalno podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Nagrade so lavreatom izročili na opoldanski slovesnosti v mestni hiši.

Ema Umek je s svojim strokovnim delom na področju arhivistike, objavami arhivskega gradiva in strokovnih člankov, delom v arhivskih komisijah in pri vzgoji številnih mlajših kolegov dala neizbrisen pečat arhivski stroki. Njen prispevek ni močno vplival le na delo in razvoj v Arhivu Slovenije, bila je tudi sodelavka arhivskega društva, njena strokovnost pa je vplivala na razvoj celotne arhivske stroke, je zapisano v utemeljitvi nagrade.

Ema Umek (1929) je diplomirala iz zgodovine in geografije na Filozofski fakulteti in za diplomsko nalogo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1953 se je zaposlila v takratnem Državnem arhivu LR Slovenije, kjer je vztrajala 35 let, vse do upokojitve. Med letoma 1984 in 1988 je bila direktorica arhiva. Leta 1990 je doktorirala z disertacijo Erbergi in dolski arhiv.

Umekova je kot specialistka za urejanje in popisovanje arhivskega gradiva pripravila strokovne podlage za popisovanje različnih zvrsti arhivskega gradiva. Prav tako je svetovala pri pripravi podzakonskih aktov o popisovanju. Delovala je v komisiji za vračanje arhivskega gradiva na podlagi sporazuma med Republiko Avstrijo in Jugoslavijo iz leta 1923 in protokola iz leta 1958. Bila je med ustanovitelji in pobudniki ter nekaj časa tudi glavna urednica stanovskega glasila Arhivi ter soustanoviteljica zbirke Viri.

Aškerčevi priznanji so prejeli Žižek ter skupina avtorjev

Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje je Aškerčevo priznanje prejel za kritično objavo in prevod integralnega prepisa in potrditve celjskih mestnih pravic cesarja Karla VI. Originalna listina v obliki privilegijske knjige - potrditve mestnih pravic iz leta 1717 vsebuje prepise 22 listin iz časa od leta 1451 dalje. Žižek je s strokovno obdelavo, prepisom, prevodom, komentarji in interpretacijo zgodovinski vir približal tako strokovni kot širši javnosti ter s tem znatno prispeval k popularizaciji arhivske dejavnosti in svojega arhiva, piše v utemeljitvi nagrade.

Sonja Anžič in Tatjana Šenk, arhivistki v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, in Damjan Hančič, nekdanji arhivist v istem arhivu, so pripravili razstavo Ljubljanska mestna uprava od prvega župana dalje, ki je bila oktobra 2004 na ogled v galeriji Kresija. Razstavo sta pospremila bogato opremljen katalog ter zgibanka v slovenskem in angleškem jeziku. V knjigi Ljubljanski župani skozi čas pa so na enem mestu zbrali podatke o 113 ljubljanskih županih v poltisočletnem obdobju ljubljanske mestne uprave, od Janeza Lanthierija do Danice Simšič.

Damjan Hančič je tako pri razstavi kot v knjigi obravnaval obdobje od začetka 16. do začetka 19. stoletja, Sonja Anžič čas od 19. stoletja do II. svetovne vojne, Tatjana Šenk pa obdobje socialistične mestne uprave do vzpostavitve ponovne mestne samouprave leta 1995. Kot je zapisano v utemeljitvi, je projekt ob 500-letnici ljubljanskih županov pomemben prispevek k poznavanju zgodovine slovenskega glavnega mesta. Z razstavljanjem in objavljanjem je postalo arhivsko gradivo zanimivo in dostopno tudi za širši krog ljudi, kar utrjuje zavest o pomembnosti arhivov in arhivskega gradiva.