Najstarejši knjižni sejem odprl vrata

V Leipzigu so danes odprli najstarejši knjižni sejem v Evropi, na katerem bo posebna pozornost namenjena slovenski literarni ustvarjalnosti. Del leipziškega sejma je tudi prireditev Leipzig bere, ki ji pripada mesto največjega bralnega festivala.

Objavljeno
22. marec 2007 20.59
Frankfurtski knjižni sejem
Leipzig - V Leipzigu so danes odprli najstarejši knjižni sejem v Evropi, na katerem bo posebna pozornost namenjena slovenski literarni ustvarjalnosti. Slovenski program se bo z odprtjem stojnice uradno začel ob 11.30, trajal pa bo vse do 25. marca.

Vodji projekta Aleš Šteger in Urška P. Černe sta k sodelovanju povabila tiste domače literate, ki se lahko pohvalijo s prevodom dela v nemščino, med njimi so tudi Boris Pahor, Drago Jančar, Brina Svit, Tomaž Šalamun in Suzana Tratnik.

Pester kulturni program

Omenjeni literati se ne bodo zadrževali le na slovenski stojnici, temveč so vključeni v bogat program, ki sestoji iz branj, številnih pogovorov in okroglih miz. Med slednjimi velja omeniti Germani in Slovani: Jezikovne delikatese, Kaj se potemtakem dogaja z Mitteleuropo? in Literarni uspehi onstran in tostran maternega jezika. Pod sloganom "Slowenien: die dichteste Dichtung pro m2" bodo domači pesniki in pisatelji sodelovali s tujimi kolegi ter tako težili h "kontekstualizaciji" slovenske literature.

Največji bralni festival

Del leipziškega sejma je tudi prireditev Leipzig bere, ki jo prav tako spremlja presežnik, saj ji pripada mesto največjega bralnega festivala. Povabljeni literati berejo povsod, še zdaleč ne zgolj na konvencionalnih mestih, od lokalov do frizerskih salonov.

Tratnikova, Uroš Zupan, Aleš Čar in Josef Haslinger, ki bo bral iz dela Draga Jačarja, se bodo denimo že drevi ob 23. uri predstavili v podzemni srednjeveški trdnjavi Moritzbastei, preurejeni v moderen klubski center.

Nosilec slovenskega gostovanja v Leipzigu, ki ga financira ministrstvo za kulturo, je Študentska založba.