Največji biografski leksikon doslej

Slovenci imamo nov, doslej najobsežnejši slovenski biografski leksikon. V dveh zvezkih na skupno 1400 straneh je kratko in jedrnato predstavljenih okoli 14.000 ljudi z več kot 60 področij človekove ustvarjalnosti. Med njimi slaba tretjina prvič prav v tem leksikonu, v katerem lahko beremo o tistih, ki so postavljali temelje slovenstva v zgodovini, in o 5000 še živečih osebnostih, ki s svojim življenjem in delom še danes zaznamujejo Slovenijo in njene državljane.

Ker pri nas nimamo nacionalnega leksikografskega inštituta, za takšne projekte skrbi založba Mladinska knjiga, ki je ta teden predstavila Osebnosti - Veliki slovenski biografski leksikon. Kakor je povedala urednica enciklopedičnih in leksikonskih del Tončka Stanonik, se je ideja za ta leksikon rodila leta 1996, kot nekakšno nadaljevanje Enciklopedije Slovenije. Gre za največje tovrstno delo pri nas: dosedanji leksikoni so imeli od 4000 do 5000 gesel, omenjena enciklopedija pa okoli 8000 biografskih gesel.

V leksikonu sobivajo velike osebnosti slovenske kulture, je povedala Stanonikova, pomembni vladarji in politiki iz svetovne in naše zgodovine, ki so vplivali na slovenski razvoj, osebnosti iz bolj ali manj odmaknjene preteklosti, ki so zunaj domovine ohranjale slovenstvo, pa tudi njihovi potomci, zdaj uveljavljeni znanstveniki, ekonomisti, politiki, umetniki ali športniki. V Osebnostih je mogoče najti tudi več ljudi s področja novinarstva, medijev, strokovnjakov za kulinariko in tudi bolj nenavadnih, kakršni so najznamenitejši slovenski hudodelci.

Urednik za leksikografijo pri MK Martin Ivanič je priznal, da leksikon, seveda, ni brez napak, kakršna je, denimo, ta, da je München v Avstriji. »Kaj pa bi mi delali, če bi bile knjige brez napak,« se je pošalil. Po njegovih besedah so biografski leksikoni zelo tvegano početje, saj se ukvarjajo s silno občutljivo temo - ljudmi.

Težava nastane tudi pri stiku s portretiranci, saj takoj, ko slišijo izraz Mladinska knjiga, povedo, da ne potrebujejo nobenih knjig, oziroma brez pomisleka vržejo pošto založbe v koš, ne da bi je odprli. Problem so tudi pomanjkljivi odgovori na zelo natančna vprašanja: če je anketirani napisal kraj rojstva, ni bilo datuma in nasprotno; če je navedel svoje zaposlitve, ni bilo letnic, pri naslovih del so bili napačni naslovi in tudi avtorstvo je bilo vprašljivo. Prav tako so bili problematični tisti, ki so pogojevali, kaj mora biti zapisano o njih, na primer, ministrska funkcija, ki je same po sebi niso vnašali v leksikon, je še pojasnil Ivanič.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!