Nasilje se izvaja na več ravneh

Na srečanju Pen na Bledu je danes potekala tretja, zadnja okrogla miza, ki jo je na temo Posttotalitarni odpor pripravil Mirovni komite mednarodnega Pen.

Objavljeno
30. marec 2007 18.19
Bled - Na srečanju Pen na Bledu je danes potekala tretja, zadnja okrogla miza, ki jo je na temo Posttotalitarni odpor pripravil Mirovni komite mednarodnega Pen. Predsednik komiteja Edvard Kovač je uvodoma razmišljal, da so usedline preteklih totalitarnih režimov ostale, medtem ko je navidezna toleranca le izgovor za prenašanja nasilja. Ta se, kot so poročali člani različnih Pen centrov, izvaja na več ravneh, od cenzure na Kitajskem, "mafijskih poslov na Madžarskem", do vseobsegajočega kapitalizma, ki po besedah Franceta Bučarja človeka spreminja v tržno vrednost.

Bučar: V sedanjih totalitarizmih "so ljudje kaj vredni le še na trgu"

Bučar je opozoril na pomembno razliko med nekdanjimi in sedanjimi totalitarizmi. Če so prvi želeli izprazniti osnovnega človeškega duha in ga naseliti s svojo miselnostjo, je drugi - ta, ki družbo določa danes - po njegovem manj opazen, a nevarnejši, saj so ljudje kaj vredni le še na trgu.

Udeleženci kongresa so nato z različnih vidikov predstavili razmišljanja na dano temo. Sylvestre Clancier iz francoskega Pen še vedno verjame v moč poetičnega protesta, opozarjanja na humanost, čeprav se za boj, ki ga morajo pesniki biti s potrošništvom in banalnostjo, včasih zdi izgubljen že vnaprej.
Na zelo realne težave je opozorila Madžarka Elizabeth Csirery-Ronay. Nekdanji komunisti so v njeni deželi še vedno na oblasti, zmagali so z lažmi in manipulacijami, socialna država je "na psu". Spomnila je na lanske oktobrske proteste, toda čas odpora je omejen, saj, "ko vam grozi izguba službe, utihnete".

Optimisti in pesimisti glede izraelsko-palestinskega vprašanja

Veliko pozornosti je vzbudilo tudi večno "izraelsko-palestinsko vprašanje", ki je udeležence razdelilo med optimiste in pesimiste. Podatek, da je doslej propadlo 34 mirovnih načrtov, člane Pen centrov sicer ne navdaja z upanjem, ki ga, kot kaže, še vedno ni izgubil izraelski pisatelj Sami Michael.

Ta je bil rojen v Iraku, poročil se je z Izraelko in postal Jud. Sem Iračan in Izraelec, dvakratni patriot, je dejal 80-letni pisatelj, ki se bo, takoj ko se vrne z Bleda, udeležil protestnega bivanja v šotorih pred jeruzalemskimi vladnimi palačami. Prepričan je, da izraelski oblastniki naredijo premalo za mir, sam pa še vedno verjame vanj.

Kaj lahko pisatelji naredijo za mirne rešitve problemov?

Kot običajno so se pisatelji tudi tokrat spraševali, kaj lahko naredijo za mirne rešitve problemov. Padlo je kar nekaj idej: od pisanja pozivov k miru, na katera se naslovniki običajno ne odzovejo, do pomisleka, če se ne bi kar vsi podali v Jeruzalem ter se Michaelu pridružili v protestni akciji. Da pa Pen še vedno izvaja zelo konkretna dejanja, je ponovno dokazal Norvežan Kjell Olaf Jensen, ki neumorno skrbi za pisatelje v eksilu.

Med udeleženci letošnjega blejskega srečanja je tako tudi iraški pisatelj Basim Mardan, ki zdaj z Jensenovo pomočjo biva na Norveškem. Mardan je izrazil hvaležnost mednarodnemu Pen, ob tem pa dodal, da je ena večjih težav iraških pisateljev v tem, da v popolni zmedi več ne vedo, za koga naj se zavzamejo. To pa je najhuje, kar se lahko zgodi literatu, je prepričan Mardan.

Pisateljsko srečanje se bo pozno popoldne nadaljevalo z literarnim branjem na Ljubljanskem gradu.