Pariz - Francoska pisateljica romanov Madeleine Chapsal, ki je bila     novembra lani po 25 letih članstva izključena iz žirije za književno     nagrado femina, zahteva odpravo vseh literarnih priznanj.     Enainosemdesetletna pisateljica svojo zahtevo utemeljuje z napakami,     manevri in pozabljivostjo pri razdeljevanju tovrstnih priznanj. "     Nekateri med velikani nikoli ne dobijo nagrade," poudarja Chapsalova v     stališču, ki je objavljeno v tedenski literarni prilogi pariškega časnika     Le Figaro.
"Po mojem mnenju so pri vsej zadevi najhujši     nenehni hudi spori, ki izbruhnejo vsako jesen ob uradnem začetku sezone     lova na nagrade," meni Madeleine Chapsal in dodaja: "Ali     ni morda čas za revolucijo? Raje rečem "revolucijo" in ne "reformo": Dol z     nagradami, naj živi branje!". O izključitvi iz žirije za femino     pa Chapsalova, ki je sama napisala okrog 50 romanov, pravi: "     Nikoli si nisem mislila, da me bo odbor po 25 letih kar čez noč vrgel ven."
Chapsalova se je rodila leta 1925 v Parizu, poklicno pot je     začela kot novinarka pri Les Echos, z Jean-Jacques     Servan-Schreiberjem in Francoise Giroudu velja za     soustanoviteljico politične revije L'Express. S Servan-Schreiberjem, ki je     kasneje postal minister, je bila poročena v letih 1945-1960. V knjigi     "Journal d'hier et d'aujourd'hui" (Časnik nekdaj in danes) je kritizirala     podelitev nagrade femina leta 2005, ko sta jo dobila Regis Jauffret za     "Asiles de fous" (Azile norcev) in Joyce Carol Oates za "Falls" (Jeseni).
V Franciji vsako leto podelijo po 1500 literarnih nagrad. Širši javnosti so     sicer najbolj znane le najbolj ugledne med njimi - Goncourtova ter nagradi     medicis in femina. Nagrajene knjige se v Franciji običajno tudi dobro     prodajajo. Dejstvo, da je dobitnik Goncourtove nagrade, za neznanega     pisatelja pomeni povprečno 200.000 prodanih primerkov, za že znanega pisca     pa kakšnih 800.000 primerkov. V zvezi s podeljevanjem nagrad se vedno     znova pojavljajo očitki o podkupljivosti, saj je člane žirij, ki so sami     pisatelji, težko ločiti od založnikov, ki njihove knjige objavljajo.    
	
            
                        
    
    
				
						   
					
        
          
          
                        












