Norih dvajset let slovenske komedije

Drevi se z Romanco, predstavo SLG Celje izpod peresa Davida Mameta in v režiji Matjaža Župančiča, v celjskem teatru začenjajo dvajseti Dnevi komedije. V mesecu dni se bo na tamkajšnjem odru v tekmovalnem sporedu zvrstilo osem komedij v izvedbi slovenskih gledališč, v spremljevalnem programu tri komedije nepoklicnih ansamblov, na slavnostnem zaključku festivala 6. marca pa še četrta predstava iz spremljevalnega programa. Ob okroglem jubileju upravnica­ gledališča SLG Celje Tina Kosi spominja na začetke festivala, ki si takrat še ni mogel obetati, da bo postal eden izmed pomembnejših pregledov domače gledališke produkcije, saj je vsaj prva leta nanj celo gledališka kritika gledala ­malce zviška.

Ob prihodu iz Maribora v Celje se je zamisel o festivalu gledališke komedije porodila igralcu Marjanu Bačku, leta 1992 pa sta jo uresničila upravnik gledališča Borut Alujevič in umetniški vodja Blaž Lukan. Nekaj let pozneje je festival dobil selektorja, čigar nalogo zdaj opravlja dramaturginja SLG Celje Tatjana Doma. Tudi število festivalskih nagrad se je povečevalo in se ustalilo pri priznanjih za žlahtno komedijantko, komedijanta, režiserja po izboru strokovne komisije in najboljši žlahtni komediji po izboru občinstva ter komedijanta večera, za katerega po ogledu prav tako glasujejo gledalci. Od leta 1998 na festivalu s pomočjo občine Celje na anonimnem natečaju podeljujejo tudi denarno nagrado za izvirno in še neuprizorjeno domače dramsko besedilo komedije. »S tem spodbujamo rast domače dramatike, predvsem komičnega žanra,« pojasnjuje Kosijeva. V težavnih okoliščinah, je treba dodati. Nagrado je kar šestkrat pobral Vinko Möderndorfer, nazadnje lani, vmes pa le še nekaj drugih avtorjev. Še več, vmes nekajkrat nagrade sploh niso mogli podeliti, saj, kot pravi Tatjana Doma, dobrih besedil ni bilo ravno na pretek, čeprav jih prejmejo tudi do sedemnajst na festival. Zdaj nagrado dodelijo vsako drugo leto, naslednjo bodo torej šele na prihodnjem festivalu.

Pet domačih

Če že ni mogoče trditi, da je domačih komedijantskih besedil na pretek, jih slovenska gledališča očitno prav rada uprizarjajo. Za letošnje dneve so gledališča prijavila 22 predstav, selektorica pa je med osmimi uvrščenimi v tekmovalni spored in štirimi v netekmovalnem delu izbrala kar pet domačih. Strokovno žirijo tokrat sestavljajo igralka Anica Kumer, dramaturginja in prevajalka Urška Brodar in direktor Zgodovinskega arhiva Celje Bojan Cvelfar.

Tina Kosi dodaja, da so nagrade sicer žlahtne, cenjene med igralci in drugimi gledališkimi ustvarjalci, vendar celjski festival gledališkega smeha bolj kot to označujejo polne dvorane, prisrčno odzivanje občinstva in, ne povsem na zadnjem mestu, vsakokratno druženje občinstva in gledališčnikov po predstavah. Čeprav bi nekateri gledališko komedijo še vedno raje uvrstili na seznam komercialnih predstav, zadnja leta s finančnim prispevkom tudi ministrstvo za kulturo podpira festival. Naklonjeni mu ostajajo tudi mesto Celje in nekateri že stalni pokrovitelji.

Ob petkih in sobotah se bodo od danes naprej v Celju zvrstile že omenjena komična drama Romanca SLG Celje, »revolucionarna komedija« Poslednji termina(l)tor Gledališča Koper, gledališka burleska Ko sem bil mrtev SNG Drame Ljubljana, socialna komedija Ponudba in povpraševanje SNG Drame Ljubljana, grenko komičen portret Gajaš, arestant Mestnega gledališča Ptuj, Molièrova klasika Skopuh MGL Ljubljana, trpka komedija Družba na poti ŠKUC gledališča in MGL ter ljubezenska uglasbena komedija Bebop Drame SNG Maribor.

Predstave netekmovalnega sporeda bodo ob nedeljah. Prva bo prihodnji teden predelava Martina Krpana z naslovom Martin in Gregor ali od junaka do bedaka Cankarjevega doma, sledil bo kabaret PsychoPattya Sexualis: vrnitev porno dive skupine Familija in monokomedija Čefurji raus! Dejmo stisnt teatra, Gleja in No history. Na svečanem zaključku festivala in pred večerno podelitvijo festivalskih nagrad bo 6. marca na celjskem odru gostovala še »narodna komedija« Ločeni odpadki Café Teatra.