Tiskane izdaje
Na tiskovni konferenci, ki jo je ministrstvo za kulturo sklicalo zato, da bi predstavilo svoje dosedanje dosedanje delo, je sodelovalo šest vodstvenih uslužbencev, vendar smo na uro in četrt dolgi predstavitvi (z dvema kratkima intervencijama državnega sekretarja Antona Peršaka) poslušali glas enega človeka, ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar.
Prva četrtina njene predstavitve je bila namenjena naštevanju vseh nalog, ki so se jih lotili na ministrstvu, od razvijanja kulturnega turizma in krepitve kulturne raznolikosti, reševanja sukcesije z bivšo Jugoslavijo in Italijo, do krepitve kulturnega kreativnega sektorja, v katerem je področje filma gospodarsko premalo izkoriščeno in bi bilo mogoče vzpodbuditi trg na tem področju (snemanje tujih filmov pri nas).
Ob tem naj bi v desetih mesecih pripravili osem zakonskih predlogov, ki so bili dani vsem koalicijskim partnerjem in nanje niso imeli pripomb. Zaustavil se je le zakon, s katerim so v skladu z odločbo ustavnega sodišča hoteli rešiti problem arhivskega gradiva in zdravstvenih podatkov, vendar ni prišlo do rešitve, tako da bodo dali zakon ponovno na vlado.
Pripravili pa so zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu kulturne dediščine, predlog o dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, zakon o zagotavljanju sredstev za nujne programe v kulturi, zakon o knjižničarstvu, v postopku javne obravnave je zakon o medijih in krovni zakon na področju kulture, t. i. Zujik, medijski zakon ter novela zakona o slovenskem filmskem centru (finančne vzpodbude na področju filmske ustvarjalnosti za snemanje filmov pri nas).
Ob tem pripravljajo še tri strategije: na področju medijev, varstva kulturne dediščine in razvoja slovenskega javnega elektronskega arhiva.
Ministričine kritike
Slišali smo tudi kritike nad delom prejšnjega kulturnega ministra Uroša Grilca. Po poročilu računskega sodišča za leto 2013 so ugotovili nepravilnosti pri razpisu, zato so morali izdati sklepe, s katerimi so te nepravilnosti odpravili. Dva ukrepa sta že narejena, tretji sledi avgusta. »To delo je terjalo velike napore naših služb, predvsem službe za investicije,« je dodala. Druga kritika je bila zaradi sklepa prejšne vlade, po katerem naj bi ministrstvo za kulturo izvajalo monitoring nad rudniki v zapiranju, za kar nimajo kadrov, poleg tega ne gre za kulturno dediščino in še porabljajo se sredstva, ki naj bi šla za kulturo. Kritična je bila tudi do tega, da je kultura izgubila sredstva iz EU, ker prejšna vlada razvijanje kulturnega turizma ni vnesla med prednostne naložbe, povsem pa je MzK zaradi tega izgubilo sredstva za kulturno dediščino, zato se za nadoknadenje teh izgubljenih sredstev pogajajo z drugimi ministrstvi.
Letošnje leto MzK dokončuje tudi nekaj investicij: Vilo Vipolže (v podpisovanju je pogodba, s katero bodo dali objekt v upravljanje), rekonstrukcijo Narodne galerije in prenovo parka v Pivki.
Omenila je, kar je bilo že sproženo že v medijih, da se te dni izteče pogodba dr. Perkovi, ki je direktorica direktorata za dediščino. Ugotovili so, da ne zadošča pogojem razpisa, ki zahteva tri leta vodstvenih izkušenj. Zato so na vlado vložili predlog, da to funkcijo prevzame Jana Mlakar.
Pohvalila pa se je s tem, da so zaustavila padanje sredstev za kulturo, medtem ko so prej dopustili, da je bilo MzK s proračunskimi sredstvi vedno pri repu.
Kritike javnosti
A del javnosti meni drugače. Na seji Nacionalnega sveta za kulturo prejšnji teden je predsednik parlamentarnega odbora za kulturo DZ Dragan Matić (SMC) ugotavljal, da je stanje slabo in se le slabša ministrstvo v desetih mesecih ni poslalo v parlament niti enega zakona, ministrica očitno ne ve, kaj naj bi novi kulturni model razrešil, dragocenega gradiva poznavalcev sistemskih in strateških rešitev, ki so pripravili vsak svoj predlog novega zakona o kulturi, se ne upošteva, od ministrstva pradlagana novela Zujik govori o specifičnih, a obrobnih drobcih problematike, iz predlaganih sprememb ni videti splošne usmeritve kulturne politike.
Direktor Centra urbane kulture Kino Šiška Simon Kardum pa je ugotovil, da se ministrica ne drži Nacionalnega programa za kulturo, predlagana novela Zujik, pa je nekonsistentna, morda celo protidržavna, zato je vladi predlagal, da ministrico razreši ali pa naj sama odstopi.
Združenje izdajateljev radijskih in televizijski programov pri GZS - Medijski zbornici je že pred enim mesecem pozvalo predsednika vlade Mira Cerarja, naj razreši ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar. Po prepričanju združenja je ministrica strokovno nekompetentna za pripravo medijske zakonodaje v demokratični državi, saj želi s predlogom medijskega zakona omejiti svobodo izražanja in uredniško neodvisnost medijev. V združenju menijo, da predlagane novosti pomenijo uvedbo cenzure, previsoke kazni za medije in novinarje ter celo zaplembo medijev.
Osnutku novele zakona o medijih nasprotuje tudi Združenje novinarjev in publicistov (ZNP). Po njihovem mnenju se ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar« norčuje iz svobode medijev«, kritično ost pa so uperili predvsem v glasbene kvote.
***
Pojasnilo
Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je na tiskovni konferenci o dosežkih enoletnega mandata, o kateri je Delo poročalo 16. 7. 2015 (Kljub številnim kritikam zadovoljna sama s sabo), lep kos svoje predstavitve namenila dosežkom prejšnjega ministra. Moj trinajstmesečni mandat z vsemi pooblastili je, kot kaže, močno zaznamoval skoraj enoletni mandat sedanje ministrice, saj stalne in docela neargumentirane obtožbe na račun prejšnjega ministra obsesivno, malone kompulzivno ponavlja ob vseh mogočih in nemogočih priložnostih.
Doslej se na ministričine obtožbe nisem odzival, tako kot tudi ne nekateri moji nekdanji najtesnejši sodelavci, ki jih je ministrica prav tako javno brez argumentov kritizirala. A ker je senca prejšnjega ministra na Maistrovi 10 očitno vseprisotna, sem se odločil, da tokrat z dejstvi zavrnem njene neresnice. Upam, da mi v prihodnje tega ne bo treba več početi.
Prvič. Ministrica trdi, da naj bi računsko sodišče »ugotovilo nepravilnosti« pri razpisu za javno kulturno infrastrukturo, in da naj bi te nepravilnosti ministrstvo že odpravilo z dvema sklepoma. Računsko sodišče, kot je prej že dvakrat odločilo tudi upravno sodišče, v revizijskem poročilu z dne 10.7.2015 v resnici ni odkrilo nobene nepravilnosti ali nezakonitosti pri omenjenem razpisu, temveč »pomanjkljivosti« pri izvedbi razpisa.
To je bistvena razlika! Ministrstvu pa je naložilo popravljalne ukrepe in podalo priporočila glede jasneje določenih in merljivih ciljev tovrstnih razpisov v prihodnje. Naj spomnim, da sem kot minister ugotovil malomarno delo strokovne komisije, nanašajoče se na neenotno uporabo meril, grozilo je, da bi razpis zagrešil nepravilnosti ter posledično brez dvoma padel, kar računsko sodišče v revizijskem poročilo podrobno analizira in posredno potrdi pravilnost odločitve takratnega vodstva ministrstva o ponovitvi ocenjevanja. Tako pa so bila dodatno pridobljena evropska sredstva rešena in pet novih infrastrukturnih projektov že služi kulturi. Sistemske nedorečenosti pa je treba popraviti in izboljševati.
Drugič. Ministrica navaja, da naj bi po sklepu prejšnje vlade ministrstvo za kulturo izvajalo »monitoring nad rudniki v zapiranju«. Gre za čisto zavajanje ministrice: prejšnja vlada je 24. 7. 2014 sprejela sklep, v katerem vsem ministrstvom (MGRT, MIP in MK) nalaga, da najdejo pravno podlago, da bo Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev izvajal monitoring v vplivnih območjih rudnikov v zapiranju. Pri tem 4. točka tega sklepa pravi: »Financiranje delovanja javnega zavoda zagotavljata Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za kulturo skladno z njunima delovnima področjema.« Nobene dodatne naloge torej za MK, kaj šele porabe sredstev za namen izven kulture! Zakaj takšno zavajanje ministrice? Morda zato, ker omenjeni zavod še danes, ko smo krepko zakoračili v drugo polovico leta, še nima potrjenega finančnega načrta in programa dela za leto 2015? Ker nima zagotovljenih zadostnih sredstev države za izvajanje s strani Norveškega finančnega mehanizma že odobren projekt Topilnice? Zaradi nesodelovanja med resorji, ki so vsak po svojem delokrogu pristojni za ta Unescov spomenik? Raje ne ugibam.
Tretjič. Tretja ponavljajoča laž ministrice pa se nanaša na domnevno izgubo evropskih sredstev, saj »prejšnja vlada razvijanje kulturnega turizma ni vnesla med prednostne naložbe«. Pustimo ob strani dejstvo, da je sedanja vlada s pristankom aktualne ministrice novembra lani sprejela končno podobo Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev. Dejstvo je, da kultura tudi v prejšnji evropski finančni perspektivi ni imela samostojne prednostne osi, a je kljub vsemu pridobila za okoli 87 milijonov projektov. Dejstvo je, da so se metodologija in cilji v novi finančni perspektivi še spremenili in da gre prednost programom ter precej manj investicijam. Pa vendar smo ne le za kulturno dediščino, temveč tudi za področje kreativnih industrij, zaposlovanja mladih kulturnikov, razvoj kulturno-umetnostne vzgoje ter regeneracijo urbanih mestnih jeder, v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 zasnovali razvojne projekte, ki izpolnjujejo vse cilje nove evropske finančne perspektive, od katere smo si utemeljeno obetali 220 milijonov evrov. A za ta cilj bi bilo potrebno trdo in učinkovito delati, zgolj s palico po višnjegorsko udrihati po senci bivšega ministra je pač premalo.
Četrtič. In ne nazadnje, ko ministrica pove, da je uspela zaustaviti padanje sredstev za kulturo, ji številke ne pritrjujejo: glede na v prejšnji vladi sprejeti proračun za leto 2015, prvi dvig po letu 2013, je sedanja vlada zmanjšala proračun za kulturo za letošnje leto za 1.670.000 evrov. Rekordno nizek dosežek ministrice.
V zadnjih tednih sem dobil kopico vprašanj o tem, kako ocenjujem delo ministrstva v tem mandatu. Ni se mi zdelo ne korektno ne spodobno javno komentirati. A ministrica me je s svojimi obtožbami na tiskovni konferenci izzvala, zato odkrito povem, da sem z odgovorom v zagati: Ne najdem enega dosežka, enega ukrepa, enega zakona, ki bi izboljšal položaj kulturnih ustvarjalcev ali povečal dostopnost kulture državljanom. Nič ni za ocenit. Zgolj velike besede in obljube ter zanašanje, da je spomin kulturnikov na ravni spomina zlate ribice. Vse, o čemer je ministrica govorila na tiskovni konferenci (Unesco, investicije, sukcesija), je bilo zasnovano in se je odvijalo že v prejšnjih mandatih in bi se zgodilo tudi brez nje. Z izjemo ene stvari, ki pa je edina pozitivna novost: to, da je sama s svojim mandatom zadovoljna. Vsaj zadovoljno oblast imamo, če drugega ne, pa bodimo zadovoljni z majhnim, kajne?
dr. Uroš Grilc
