Obdarovanje bralcev 
se bo nadaljevalo

Poletje, »ko je bilo dobro branje poceni«, se je prevesilo v jesen in zimo in projekt Knjige za vsakogar so koordinatorji na ljubljanski mestni občini (podpirata ga JAK in ministrstvo za kulturo) znova pregledali in včeraj oznanili, kaj so jim povedale številke za zadnje četrtletje prejšnjega leta. Povedale so lepo zgodbo o skupaj doslej 75.497 knjigah in bralcih, torej o uspehu kampanje za promocijo branja in knjige, ki je povezala avtorje, založnike, knjigarne, knjižnice in druge kulturne institucije z bralci, s kupci knjig. Od skupne natisnjene naklade 160.000 izvodov se je prodalo 47,19 odstotka, v tretjem obdobju pa skupaj 18.462 knjig.

Ljubljana, do naslednjega svetovnega dneva knjig Unescova svetovna prestolnica knjige, je po besedah dr. Uroša Grilca, načelnika oddelka za kulturo MU MOL, s tem projektom razburkala slovenski knjižni trg: ne le, da sta se pred bralci oziroma kupci na več kot dvesto dvajsetih prodajnih mestih v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih institucijah od Trsta, prek Ljubljane, do Celovca pojavili dve deseterici branja vrednih knjig v nakladi po osem tisoč izvodov in z netipično ceno tri evre (zdaj jih je dvajset, do konca prvega kroga projekta jih bo izšlo enaindvajset), ampak so o njihovi prodaji javnosti dostopni natančni podatki, kar za siceršnjo prakso slovenskega založništva ni značilno.

Tretja evalvacija je pokazala, da še vedno izstopajo knjige, ki jih je v okviru projekta izdala Cankarjeva založba, že lep čas jih ni mogoče dobiti, povišala se je prodaja v manjših kulturnih institucijah, čeprav je glavnina knjig kupce našla v knjigarnah (60 odstotkov) in na novih prodajnih mestih – v knjižnicah 
(34 odstotkov).

Grilc je včeraj omenil, da je Mestna občina Ljubljana prejšnji petek v okviru letošnjega razpisa za izbor projektov v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 objavila tudi nov, »nadaljevalni« projekt Knjige za vsakogar, novih šest oziroma dvanajst knjig (pet jih bo izšlo v okviru festivala Literature svetovnih celin), ki bodo morale iziti v nakladi najmanj pet tisoč izvodov in bodo na prodaj na celotnem območju Slovenije v knjigarnah, knjižnicah in kulturnih institucijah po najvišji ceni pet evrov. Drznejši založniki si bodo lahko izbrali tudi naklado osem ali dvanajst tisoč izvodov, cilji razpisa z višino subvencije precej odločno privilegirajo višje naklade: subvencija na naslov, ki bo natisnjen v nakladi pet tisoč izvodov, je največ šest tisoč evrov, za naklado osem tisoč izvodov do deset tisoč evrov, za naklado dvanajst tisoč pa do petnajst tisoč evrov.

Direktor Javne agencije za knjigo (JAK) Slavko Pregl je temu dodal, da JAK zlahka in z veseljem nadaljuje projekt, ključno je, da se bo prodajna cena knjig približala »normalnejšemu nivoju cen«, odmevnost prvega dela projekta pa bo vzbudila večje zanimanje založnikov in s tem večji izbor naslovov: »Prvi del projekta je pokazal, da se dobro prodajajo po vseh kriterijih dobre knjige.«

Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine je obilici pozitivnih ugotovitev, ki jih je prinesla zamisel Knjige za vsakogar, dodala še knjigotrški pogled: prodajalci knjig si želijo, da bi knjigarne ostale primarno mesto za prodajo knjig. K projektu so pravkar pristopili z željo utrditi maksimo, da je knjige treba tudi kupovati (Grilc je navedel, da so po izposoji knjig v slovenskih splošnih knjižnicah Slovenci z 12,8 izposoj per capita na leto v evropskem vrhu, s prodajo dveh do treh izvodov pa na evropskem dnu, poleg tega ne smemo pozabiti, da v večini slovenskih krajev knjigarn ni), ne morejo pa spregledati dejstva, da je v strogo ekonomskem pogledu projekt neupravičen, saj z njim ne pokrijejo niti lastnih stroškov distribucije, prav tako se prodaja knjig v lanskem letu količinsko ni dvignila.

Načelnik mestnega oddelka za kulturo je povedal, da s projektom iščejo meje slovenskega knjižnega trga in da je to v prvi vrsti kampanja za promocijo branja in kupovanja, ne ekonomski projekt.