Arheologija vsakdanjosti

Na tej točki (no, to se je verjetno zgodilo že prej) lahko avtorja obravnavane knjige brez dvoma začnem navajati kot »pesnika in esejista« (in prevajalca), obenem pa lahko Urošu Zupanu kot esejistu pripišem tudi že nekaj splošnih značilnosti, ki vsaj v grobem opredeljujejo ta del njegovega opusa. Recimo tako: bralstvo, ki namenja domači književnosti in z njo povezani publicistiki nadpovprečno količino časa, je lep del knjige bržkone že prebralo po bolj ali manj specializiranih medijih (a jih morda tudi že delno pozabilo, saj vsa besedila niso povsem sveža). Spomni pa najbrž se, da so besedila pogosto nastala ob velikih ...