Hesse v prologu Demiana zapiše, da bi pripovedovanje izgubilo smisel, če ne bi bil vsak človek edinstven in bi bilo, tako rekoč, mogoče vsakogar »odpraviti« na isti način.Hessejev Demian je prav zato iskanje univerzalij v singularnosti z zavedanjem, da gre, podobno kot v drugih primerih binarnosti, s katerimi si roman daje opravka – npr. »dobro« in »hudodelstvo« – tudi tu za preplet elementov, ki drug brez drugega ne bi mogli obstajati: univerzalnosti z neponovljivim sklopom posamezničinih ali posameznikovih izkustev vsakokrat znova ustvarjajo edinstvene bivanjske izkušnje. Zdi se, da postavitev v režiji Jane Menger ...