Ocenjujemo: Junak našega časa

Glasba: Tomaž Svete. Libreto: Tomaž Svete po Tadeuszu Różewiczu. Režija: Kaja Tokuhisa. Anton Podbevšek Teater, Novo mesto.

Objavljeno
12. januar 2016 15.47
Borut Smrekar
Borut Smrekar

Slovensko komorno glasbeno gledališče je v tej sezoni predstavilo že drugo uprizoritev, in sicer novo komorno opero Junak našega časa gledališko prekaljenega skladatelja Tomaža Sveteta.

Libreto je napisal skladatelj po drami Tadeusza Różewicza Kartoteka, iz katere je izbral nekaj scen, jih predelal in prepletel z lastnim tekstom, ki naj bi, kot navaja naslov opere, asociiral na Lermontova.

Delo je zasnovano gledališko učinkovito in komunikativno, pri čemer ne zahaja v cenenost. Niz prizorov ima notranji ritem, ki je hkrati dovolj čvrsto povezan v celoto. Občasno pa se pojavlja izmikanje naravnemu besednemu in stavčnemu poudarku, za kar (vsaj ob enkratnem poslušanju) ni mogoče razbrati izraznih ali estetskih razlogov in je, ko je skladatelj hkrati tudi libretist, toliko bolj presenetljivo.

Tak pristop mestoma zmanjšuje razumljivost in občasno povsem po nepotrebnem zaustavlja tok poslušalčevega spremljanja dogajanja. Svete je svoj siceršnji ekspresivni glasbeni slog tokrat občasno »zmehčal« s prvinami drugih glasbenih zvrsti, kar je v spremni besedi utemeljil kot »ponazoritev dekadentnosti zahodne kulture in samega teksta«.

Režija, ki jo podpisuje Kaja Tokuhisa, je asketska in stilizirana, kar je glede na delo in dane okoliščine tako rekoč nujen pristop, ni pa se mogoče izogniti misli, da ponuja predloga v uprizoritvenem pogledu večje možnosti. Pevska zasedba je bila glede na zahteve in karakter solističnih vlog dobro izbrana. Klemen Torkar v naslovni vlogi je bil prepričljiv, njegov glasovni razvoj je razveseljiv.

Barbara Sorč je ponovno opozorila na svoj glasovni potencial, delo pa so dobro opravili tudi Katja Konvalinka, na odru vedno očarljiva Irena Yebuah Tiran, Anton Habjan in Rok Bavčar, ki je presenetil tudi z igro. Poudariti velja, da je bilo mogoče besedilo spremljati brez težav, kar v teh krajih ni pogost pojav. Izvajalsko izpostavljen inštrumentalni delež je dostojno prispeval godalni kvartet Feguš, ki ga sestavljajo Filip, Simon Peter, Andrej in Jernej Feguš pod taktirko dirigenta in glasbenega vodje predstave Simona Dvoršaka.

Predstava je kot celota dovolj usklajena in nedvomen uspeh Slovenskega komornega glasbenega gledališča in producentke Katje Konvalinka. Uprizoritev je v okviru delovnih zahtev in produkcijskih možnosti dobra, v izvajalskem pogledu glasbeno in scensko dobro naštudirana in izvedena. Občinstvo v nabito polni dvorani Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu 8. januarja je to prepoznalo ter ustvarjalce in izvajalce ­ustrezno nagradilo.