Ocenjujemo: Marjetka, str. 89.

Osrednja težava besedila te postavitve je poenotenje pozicij, s katerih predstavljeni tipi vznikajo, četudi so te pozicije pomembno različne.

Objavljeno
22. september 2020 09.27
Posodobljeno
22. september 2020 09.27
Marjetka, str. 89 se k metafikcijskosti obrača v žanru komedije.
Foto Jaka Babnik
Anja Radaljac
Anja Radaljac
Marjetka, str. 89 se k metafikcijskosti obrača v žanru komedije. Besedilo predstavlja deset tipskih gledaliških značajev, ki jih smeši s karikiranjem njihovih značilnih lastnosti. Pretežno se srečujemo s tipi režiserjev – npr. s »črtavcem«, »staro sabljo«, »frajerjem«, »mučenikom« – pa tudi s tremi ženskimi tipskimi liki, »divo«, »začetnico« in »dramaturginjo«. Prevod Hübnerjevega teksta slovenski publiki ni dostopen, toda iz besedila predstave razberemo, da je bilo (vsaj) referenčno polje usklajeno s slovenskim prostorom; osebe iz anekdot, ki jih navaja »stara sablja«, so tako denimo resnične osebe iz ...