Tiskane izdaje
Zakonska zveza zahteva trdo delo, je ena od tez, ki jih preverja film Ni je več režiserja Davida Fincherja. Gre za filmsko upodobitev istoimenske literarne uspešnice Gillian Flynn (Mladinska knjiga je njen prevod izdala letos), ki je za film tudi napisala scenarij.
Knjiga in film sledita življenju poročenega para, ki je moral zaradi krize (izguba službe) zapustiti živahno metropolo New York in se naseliti v anonimnem ameriškem kraju na srednjem zahodu.
Zanimanje za življenje tega mladega para se porodi zaradi suma na zločin. Film se namreč začne kot klasičen triler, ko Nick Dunne (Ben Affleck) ugotovi, da je njegova žena Amy (Rosamund Pike) na njuno peto obletnico poroke izginila. Policijska raziskava pripelje do dvoumnih ugotovitev – prizorišče zločina deluje, denimo, po eni strani zrežirano, po drugi strani so v njem zabrisane sledi velike količine krvi.
Nick v očeh policistov kmalu postane glavni osumljenec za dozdevni umor svoje žene. Preiskavo zločina režiser spretno premeša z Amyjinimi reminiscencami na njuno razmerje, kot jih je sama zapisala v dnevnik; tako vidimo idilično sliko njunega prvega srečanja na zabavi, njun prvi poljub v »sladkornem oblaku« blizu razkladanja vreč sladkorja.
Spremljamo njune duhovite dialoge in trenutke strasti v prvih letih zakona v času dovolj udobnega newyorškega življenja. Obdobju sreče sledi postopna atrofija, ki se vsaj po Amyjinem prepričanju začne z odhodom v North Carthage v Missouriju, kjer se Nick posveča bolni materi in ponovno naveže na sestro dvojčico Margo, njegovo zaveznico v času policijske preiskave.
Film se tako odvija med dvema podobama zakona, dvema obdobjema zakoncev, dvema pogledoma vsakega od partnerjev na njiju sama: Nick presenečen spoznava, kako malo je vedel o življenju svoje žene, odkar sta se preselila v njegov rodni kraj, ona pa v dnevniških zapisih namiguje na njegovo nasilnost in prevarantstvo.
V odgrinjanju tančic para se zgodi vrsta obratov. V ozadju ali, bolje rečeno, v ospredju policijske preiskave, ki vrže sum predvsem na Nicka, in njegove odločitve, da bo dokazal svojo nedolžnost, je medijska reprezentacija in obdelava izginule ljubljenke ameriških src. Medijska dimenzija afere podčrta eno od premis filma, namreč to, kako pomembni so videzi – a ne le ti, ki jih, denimo Nick in Amy uprizarjata za televizijo, ampak predvsem videzi, ki jih zakonci ustvarjajo drug za drugega.
Ni je več je dovolj prepričljiv, četudi mračen, pogled na zakonsko zvezo, na življenje para, ki trči ob preizkušnje realnosti. Prinaša tudi vpogled v to, kakšen pekel postane zakon, ko maske obeh zakoncev padejo, ko so videzi odstranjeni: Nick se prikaže kot lažnivi prešuštnik, Amy pa kot hladna mojstrica spletk. Ko sta razgaljena drug pred drugim, nista več normalen par v krizi, ampak spoj mevže in patološke pošasti.
Nauk filma bi torej bil modrost, ki jo je že pred leti izrazil ameriški pisatelj Edgar Lawrence Doctorow: videz je edino, kar imamo, zato moramo z njim ravnati skrbno. S propadom videzov pravzaprav propade osnovna gesta ljubezni ali vsaj naklonjenosti enega do drugega, volja ustreči drugemu, volja iti prek sebe za dobrobit para kot entitete, ki je več kot seštevek njenih dveh členov.
Glavna igralca dobro zajameta mučno lekcijo o življenju para. Po zaslugi režiserja film ohranja tako pisateljičino ostrino, neizprosnost do obeh glavnih likov, kot tudi njen smisel za humor. Četudi filmski razplet zgodbe morda ni tako prepričljiv kot v romanu, je zastavitev in upodobitev Ni je več tako močna, tako kruta in v sporočilu dovolj pogumna, da mora zbujati občudovanje.
