Leta 1894 je francoski generalštab obtožil svojega pripadnika, stotnika Alfreda Dreyfusa, da je Maximilianu von Schwartzkoppnu, vojaškemu atašeju na nemškem veleposlaništvu v Parizu, sporočal podatke o francoskem topništvu. Prestreženo spremnico, ki naj bi vsebovala del posredovanih podatkov, so kadri z generalštaba povezali z Dreyfusom po kopici bližnjic in bebavih pričevanj dveh domnevnih grafologov. Drugi, Alphonse Bertillon, ki se na pisavo sploh ni spoznal, je trdil, da je nepodobnost Dreyfusove pisave s tisto na spremnici dejansko dokaz, da gre za istega pisca, saj da naj bi Dreyfus dokument »samoponaredil«. ...