Nova stvaritev Christopherja Nolana sledi prijemu, ki ga režiser uporablja že od trilerja Memento, s katerim se je v hipu proslavil kot prodoren in inovativen pripovedovalec. Vsi njegovi najbolj reprezentativni filmi – če odštejemo trilogijo o Batmanu oziroma Vitezu teme, v kateri se je podredil izvornemu stripovskemu materialu – so instalacije idej, v katerih zdaj manj, zdaj bolj odločilno nastopata pojma časa in njegovega gibanja. Memento je uravnavala zamisel, da junak zaradi okrnjene zmožnosti spominjanja začenja vsak dan, kot da bi bil njegov prvi; v Izvoru so se protagonisti podajali v svetove tujih podzavesti, kjer ...