Ocenjujemo: Turandot

Predstava si prizadeva vzpostaviti Turandot kot feministični lik, a se s slabo premišljenim Kalafovim likom znajde prav v sponah, ki se jim skuša izmakniti.

Objavljeno
11. september 2020 10.20
Posodobljeno
11. september 2020 10.20
Puccinijeva opera Turandot je najbolj znana predelava zgodbe perzijskega pesnika Nizamija. Foto Peter Giodani
Anja Radaljac
Anja Radaljac
Puccinijeva opera Turandot je najbolj znana predelava zgodbe perzijskega pesnika Nizamija iz 12. stoletja. Zgodbo o trdosrčni, hladni princesi, ki se je pripravljena poročiti le z moškim, ki bo pravilno odgovoril na tri njene uganke, je Jera Ivanc s sodobnim libretom muzikala Turandot poskusila zastaviti kot svojevrstno feministično pravljico; Turandot v tej različici ni princesa, temveč kraljica – edina dedinja svojega očeta. Čeprav ji njen položaj de iure omogoča oblast nad lastnim telesom in življenjem, se pokaže, da de facto ni tako; tudi nad Turandot – podobno kot nad številnimi drugimi mladimi ženskami (tudi) v ...