Tiskane izdaje
Odzivam se na kritiko predstave Peter in volk (SNG Opera in balet Ljubljana), ki je bila objavljena 28. junija v Delu. Pa ne zato, ker bi me ta prizadela, saj je iz zapisa več kot razvidno, da gre za škodoželjnost in ne za oceno predstave.
Torej na omenjeno pisarijo se gladko požvižgam, vzel pa si bom pravico in brezsramno povedal, kaj si mislim o tovrstnem pisanju.
Gospa, ki je spisala kritiko, je že na tiskovno konferenco prišla vsa naščuvana, zakrita s črnimi očali in se kot morena v svoji duplini pripravljala za napad, še preden se je sploh karkoli zgodilo pred občinstvom. To je bilo več kot očitno, saj je bila tako zapredena v svojo nakano, da se ni odzvala niti na pozdrav, ki sem ji ga namenil. Ko sem se po konferenci pozanimal, kdo je bila tista mračna figura, sem izvedel, da je to »ta stara Pretnarca, ki itak vse po spisku raztrga, sesuje in spljuva«.
Tako pač gre glas o njej. Uf, kašna bedna slava, sem si mislil, kar naj jo ima. Me je pa vseeno firbec, kaj in kako bo »rovarila« po naši predstavi. Na predstavo je prišla takisto s črnimi očali (če ima gospa okvaro vida, se iskreno opravičujem za opazko) in skoznje otrplo bolščala na oder.
Ko se je njena muka končala, je jadrno vstala in zapustila ložo, brez enega ploska za plesalce na odru, za njihov trud. Kje je pa omika, sem si mislil, če se gospa prišteva stari meščanski šoli in tradiciji. Neotesanost pa taka! No, kakorkoli. O meni je nekje površno prebrala, da sem bil pri skupini Betontanc, a ta navedek v njenem pisarjenju zazveni, kot da sem bil v tujski legiji.
Lahko bi dodala še, da smo s to skupino leta 1992 osvojili grand prix v Parizu na Bagnoletu, kjer so tudi prvič slišali za Slovenijo, če že našteva nekatere historične podatke. Iz omenjene kritike (in ne samo iz te kritike) je jasno, da Pretnarjeva nima pojma o sodobnih scenskih umetnostih, da si domišlja, da je specialistka za klasični balet in da jo je že zdavnaj povozil čas.
Takšni kot ona bi namreč še vedno raje videli drevo iz lepenke na odru ter plesalca s kosmato volčjo masko na glavi, ta banalni realizem 19. stoletja. Predstava Peter in volk je namenjena predvsem otrokom in ne zlobnim starkam brez domišljije. Za nameček lahko povem, da je bilo tisti dan, ko je njena kritika izšla, v operni hiši prodanih tisoč kart za ponovitve, ker se je razlegel dober glas o navdušenem odzivu otrok na ponovitvah predstave.
Rezime: Gospa Pretnarjeva, svetujem vam, da se čim prej upokojite in prepustite svoje mesto kritičarke mlajši osebi, ki pripada 21. stoletju in o kateri srčno upam, ne bo neuspela balerina.
Ivan Peternelj,
