Tiskane izdaje
Potem ko je leta 2012 pri Forumu izšel strip Boštjana Gorenca in Mateja de Cecca Pilko in Čopka v Narobniji, precej droben, da so ga tisti z večjo dioptrijo verjetno spregledali, tisti z manjšo pa ga bržkone niso mogli prebrati, sta naslovna junaka končno dobila knjigo, kakršna jima pritiče – za začetek torej v velikosti knjige in ne dveh podstavkov za pivske kozarce.
V Šnofijevi druščini so zbrane tri dogodivščine, ki so poprej izhajale v reviji Pil. V prvi, Izgubljeni v Narobniji, se Pilko in Čopka znajdeta v nenavadni deželi, v kateri so škrati pri osemintridesetih najstniki in je nasploh naseljena s kopico čudnih bitij – tu so vilinci, Sfinta, ki ji mora tisti, ki hoče mimo, zastaviti uganko, ki je ne bo znala rešiti, zmaj Rompompom, ljubitelj lubenic in nečak zmaja Direndaja itd. Misija je jasna – Šnofija, ki se je spremenil v čongulina, je treba spremeniti nazaj v Šnofija.
Seveda ne gre brez težav, a trud in pogum sta na koncu, kajpada, poplačana. Svet Narobnije je bogat, kot bi od odličnega prevajalca fantazijskih knjig tudi pričakovali; v njem bomo našli domislice, kakršni sta žepovidni napoj in bukvarska bukev, ki »vsak mesec obrodi novo knjižno uspešnico. Poleti zorijo ljubezenski romani, pozimi pa detektivke.« Da je še bolj zabavno, se vmes prikrade tudi kaj aktualnega, kar sumljivo spominja na našo realnost – lastnik botaničnega vrta se hvali, da ima diplomo iz mikrozvarkarstva, ko gredo stvari narobe, pa vendarle prizna, da jo je kupil.
Če je prva dogodivščina precej »klasična«, je zasnova naslednje, Skrivnosti izginulih učiteljev, zares izvirna – tip, ki je hotel uspeti s sladoledom, a mu ni uspelo, pripravlja maščevanje. Finišira izum, ki naj bi omogočil … Nič ne bo, kar sami poglejte! Tudi v tej se Gorenc malce pošali; iz Sazasa, pa iz uslužbencev IJS, ki naj bi imeli tudi doma cele laboratorije, pa iz (nizkih plač) učiteljev.
Tokrat se po prizorišču premikajo roboti, ki ljudi duhovito imenujejo »svojat organska«, o duhovitosti pa priča tudi govor, ki rajnkega pospremi na oni svet: »Bil si nam dober brat v vijakih. Naj te na onem svetu spremljajo antikorozijska sredstva in večna luč za olje naj ti sveti.« V tretji, V vampirskem gnezdu, v kateri se srečamo z genskim kriminalom, bomo naleteli na več avtorskih intervencij.
Gorenc nam spretno podtakne na videz potuhnjenega tipa, ki ga imamo (seveda) ves čas na sumu, ponorčuje pa se tokrat iz ene od oddaj šova Big Brother (že ponarodelega Si jedla sir?!) in iz šoferjev, strokovnjakov za nemogočo glasbo.
Gorenc in de Cecco z domišljijo pač nimata težav, prav lepo si dajeta duška, kar se kaže v domiselnih zapletih, naboru likov, izmišljijah vseh vrst in seveda gibčnem jeziku ter prav takšnih sličicah – te so dinamične, barvite, vanje pa je prepričljivo ujeto razpoloženje junakov in antijunakov. Napeta zabava zagotovljena.
