Tiskane izdaje
Nova knjiga Alojza Rebule se že na daleč ponaša z zlato obrobljenim pečatom, ki naznanja, da bo kupec za ceno ene knjige dobil »2 romana«. Pa vendar ne gre (samo) za premišljeno prodajno potezo.
Čeprav je res, da je novejši roman Kominform v Zabrinju (2014) znatno krajši od starejšega Divjega goloba (1973) in bi se kot tak morda izneveril tradicionalni Rebulovi epskosti, se romana vsebinsko dopolnjujeta in prelivata – celo tako, da delita sorodne like.
Pobožni študent astrologije Andraž Limpido, stranski lik iz Kominforma, živi neuresničene sanje protagonista Divjega goloba Jordana Košutnika, ki se v ključnem trenutku iz nekakšne kljubovalne trme raje kot za astrologijo odloči za študij teologije. Poleg interesnih področij ju povezujeta zgodovinski prostor in čas.
Medtem ko se dogajanje v Divjem golobu razteza od po vojni ustanovljenih mladinskih delovnih brigad do izvolitve Janeza XXIII. leta 1958, se Kominform v Zabrinju osredotoča predvsem na čas Stalinove resolucije iz leta 1948, ki je obsodila Titovo verzijo komunizma.
Čeprav je Košutnik večino romana na poti, se tako kot (pre)številni liki iz Kominforma najbolje počuti na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. Rebula se v svojih romanih ne otepa politike, nasprotno; slednja je ne nazadnje gonilna sila obeh romanov, s to razliko, da se v Divjem golobu prepleta z manj prepričljivo izpeljanim junakovim iskanjem smisla.
Vprašanje »dvojne identitete« Slovencev v Italiji je v obeh delih predstavljeno iz zgodovinske perspektive, še posebej je izpostavljena v Kominformu, v katerem avtor s skoraj dokumentaristično natančnostjo popiše razkol, ki ga objava resolucije povzroči med prebivalci Zabrinja v coni A.
Začetni satirični nastavki romana se berejo kot odmev na nedavna nesoglasja v slovenskem parlamentu, a se prehitro izčrpajo v didaktične vrednostne sodbe, podčrtane s slikovitimi primeri iz življenja posameznih likov.
Nasprotno Divji golob do konca obdrži pikrost, pri čemer je ost uperjena v vse smeri ter tudi ali predvsem v junaka Košutnika, ki ne glede na odločitev za duhovniško službo ohrani precej samosvoj pogled na religijo in komunizem.
Primerjava obeh del med drugim razkriva razvoj Rebulove pisave v štirih desetletjih. Njegova ljubezen do zgodovine ostaja nespremenjena. Prav tako dokumentarni zanos, ki se v Kominformu izrazi z gorečnostjo očividca, a tudi določeno prepričanostjo, ki ne trpi ugovora, kar je daleč od »dialektičnosti« Divjega goloba.
Glavna šibka točka ostaja karakterizacija likov. Njihovih dejanj ne motivira značaj, temveč (religiozno ali politično obarvana) ideologija, ki se od Divjega goloba do Kominforma v Zabrinju vedno bolj spaja z avtorjevo perspektivo. Kar zadevo znatno olajša: v črno-belem svetu se še tako kompleksna razmerja preprosto popreproščijo.
