Tiskane izdaje
Četudi se metafizika ukvarja z vprašanji o bivajočem, je nabor redkih osnovnih metafizičnih vprašanj skozi zgodovino filozofije postavil več novih zagat, kot našel kakšnega od odgovorov.
Za besedno skovanko metafizika se imamo zahvaliti Aristotelu in vsakdo, ki se je kdaj spopadel z njegovo istoimensko knjigo, ve, da je to težavno branje.
V začetku poglavja o lastni obravnavi Metafizike Politis sporoča: »Aristotelova Metafizika je zahtevna knjiga. Je tudi eno najbolj zgoščenih filozofskih besedil. Torej tudi tisto, kar nekdo pove o njej, ne bo ravno zlahka razumljivo, celo če ne želimo ničesar predpostaviti.«
Njegovo opozorilo vsekakor drži, kajti tudi obravnavani vodnik ni klasičen vodnik, ki bi nam preprosto predstavil tok knjige in s primeri olajšal povedano v primarnem delu.
Pri Metafiziki to enostavno ni mogoče. Gre za popolno abstrakcijo, oprijemljivega je zelo malo, na delu so tankočutne ločnice, hkrati pa je tu še težava prevoda, večpomenskosti izvornih grških besed, kasnejšega reproduciranja in nastajanja napak in naposled je delo samo posthumni konstrukt različnih Aristotelovih delno povezanih besedil.
Politis opozori na uporabljeno aporetično metodo, ki v obrisih spominja na dialektiko. »Napredek nas namreč sili oziroma celo sestoji iz reševanja (…) tistega, kar je predhodno bilo zagata. Jasno je namreč, da ne moremo razrešiti ali razvozlati 'vozla', dokler ta 'vozel' ni prepoznan kot nekaj, kar naj bi razvozlali.«
Avtor sledi Aristotelu in predstavi večino aporij, hkrati pa tudi vse izpeljave, nasprotne pozicije in nadaljnje aporije, ki sledijo vmesnim dognanjem. Naposled se z izsekavanjem džungle zmotnega počasi izrisuje pot, h kateri je stremel Filozof.
V tem prebijanju pogosto naletimo na stranske poti, ki bi lahko bile tudi glavne, v delu pa so označene kot alternativne razlage. Politis ne pozabi poudariti, da gre predvsem za njegovo videnje, ki ima pogosto nasprotne ali vsaj različne možnosti interpretiranja. K temu konceptu se dobro vklopijo napotki za nadaljnje branje.
Kar zadeva slovensko izdajo, moramo na primarni ravni omeniti aktivnega tiskarskega škrata, ki pri tako zgoščenem besedilu pri bralcu zaseje še nekaj dodatnega dvoma. Vsebinsko gledano pa moramo delo pozdraviti. Pri nas sicer že imamo nekaj preglednih obravnav Aristotelove misli in tudi bolj poglobljenih študij Metafizike, a je Routledgeev vodnik vseeno koristna pridobitev ob zavedanju, da knjiga ni namenjena tistim, ki si želijo zgolj serviranih dognanj, pač pa preučevalcem, katerih želja je boljše razumevanje večne uganke Metafizike.
