Tiskane izdaje
Je mogoče, da je samosvoja Muci, hči enega od najbolj strahospoštovanih stricev iz ozadja, reinkarnacija izginule Blaževe sestre Agate, obenem pa še nemirni duh srednjeveške samomorilke, obsojen na tavanje po svetu živih, dokler ne bo njena glava spet postavljena na mesto?
In kaj ima našteto opraviti z vojno v Bosni, slovenskimi političnimi spletkami, kooperativo Zeleni Dvor in Kornati? Kljub raznolikosti se pripovedne linije spretno prepletejo v enotno zgodbo z izstopajočim družbenokritičnim momentom. Glede na tematiko se Agencija Lenarta Zajca pridružuje zadnje čase pri nas vse pogostejšemu žanru angažiranega romana, v katerih se avtorji kot Glavan, Podstenšek, Knežević, Mazzini, Pregelj idr. osredotočajo na različne problemske vidike sodobne slovenske družbe.
V nasprotju z naštetimi se Zajc tokrat ukvarja predvsem z razkrivanjem mahinacij v ozadju dogajanja. Zavzemanje angažirane pozicije za avtorja ni nič novega in je prisotno v večini njegovih del, najočitneje v Vstaji zombijev z zgovornim podnaslovom Dnevnik protestnika. Avtor predrugači realnost z elementi fantastičnega, ljubezensko erotičnega in kriminalnega žanra, s čimer le še poudari absurdnost aktualnega stanja.
Protestniško sporočilo v Agenciji prevzame pisateljev alter ego Blaž, ki po neproblematizirani drži idealiziranega upornika sodi med manj zanimive romaneskne like. Pripovedna linija Zelenega Dvora bi lahko bila zgodba zase, ne nazadnje se sprva zdi, da se bo razvijala v smeri raziskovanja umora odvetnika, ki je zagovarjal kooperativo pred bankami, izzveni pa kot bleda opozicija glavnemu toku romana – političnemu spletkarjenju Filipa Morena, korupciji in kritiki turbokapitalizma, ki ga pooseblja vodja agencije Marko.
Njegova poslovalnica je križišče različnih tudi nasprotujočih si ideoloških prepričanj in življenjskih nazorov, ki se razkrivajo v soočanju zaprtega, dobičkarsko usmerjenega, reklamno polikanega sveta zavarovalniške agencije z največkrat na rob revščine potisnjeno vsakdanjostjo strank, ki jih agenti obiskujejo po domovih.
Razen Blaža so liki zarisani plastično, posebno prepričljivi so povzpetniki – na primer Rok, ki nima nobenih etičnih pomislekov glede vsiljevanja zavarovalne police socialno ogroženim posameznikom (»Za dobiček gre!«), ali Marko, ki je za gradove v oblakih pripravljen poteptati etična načela agencije. Zmes zgodb, svetov in likov obvladuje in povezuje skrivnostna Muci, ki s karizmatično pojavnostjo presega vlogo zgolj veznega člena in nevsiljivo narekuje smer dogodkov.
Nekatere zveze kljub temu spodletijo, dinamika med Muci in Rokom ni izpeljana najbolj posrečeno, prav tako Mucijino utelešanje ključnih romanesknih fatalk ter lik Christosa, ki naj bi – sklepam – v tekstu poosebljal grško zgodbo (roman se dogaja leta 2012, ko so v Grčiji potekale odmevne volitve, skupaj z naraščajočo podporo skrajni desnici).
Po drugi strani vpeljava fantastičnega modusa avtorju dopušča nekaj odprtih mest, ne da bi se to poznalo na kakovosti celote. Agencija je na neki način univerzalen roman, v katerem lahko vsak najde kaj zase.
