Ujeti v mrežo zgodovine in njenih posledic

Kraljev drugi roman je natančen že v svojem naslovu: njegov svet so škrbine, prazna mesta, odsotnosti, wikipedijska gesla, ki jih nihče še ni zares popisal.

Objavljeno
14. avgust 2020 09.00
Posodobljeno
14. avgust 2020 09.00
Trop fatalne ženske je nujno zvezan z njegovim bolj sodobnim derivatom manic pixie dreamgirl. Foto Promo
Robert Kuret
Robert Kuret
Začnimo na nekem povsem naključnem koncu, ki bi v recenziji lahko obstajal kot zgolj mimobežna in niti ne preveč bistvena opazka: Škrbine lahko beremo tudi kot zadetkarski roman. In sicer v nekem podobnem smislu, kot je recimo Skrivna pregreha (Inherent Vice, 2014) Paula Thomasa Andersona zadetkarski film: oba sta – ob svojih protagonistih, ki po ustih rada svaljkata svitek marihuane – povezana z dediščino postmodernizma, s pretečo teorijo zarote, ki poteka vzporedno z iskanjem smisla, zgodbe, pripovedi, ki pa stalno razpada na naključne fragmente in se nikakor ne more povezati v celoto.Pri tem Škrbine spomnijo na še eno ...