Tiskane izdaje
Štanjel – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije je danes v Štanjelu podelilo letošnji jubilejni mednarodni nagradi in priznanji Maksa Fabianija štirim izmed 15, na razpis prispelih urbanističnih del, nastalih po letu 2015. Posebno priznanje so dobili snovalci in graditelji slovenskega avtocestnega križa.
V letošnjem Fabianijevem letu je na deseti razpis po vrsti za dosežke v urbanizmu in prostorskem načrtovanju prispelo 15 del, od teh dve iz tujine, žirijo pa je vodil Andrej Pogačnik.
Jubilejno mednarodno nagrado Maksa Fabianija so prejeli avtorja Lučka Ažman Momirski in Mark Venturi ter sodelavci za delo Strokovne podlage za urbanistični načrt Luke Koper ter avtorji Regionalnega prostorskega plana jugovzhodne Slovenije pod vodstvom Jelke Hudoklin.
Dve nagradi in dve priznanji
Urbanistična študija razvoja Luke Koper je, kot je v obrazložitvi dejal Andrej Potočnik, razrešila sklop tehnoloških vprašanj v zvezi s pretovarjanjem, skladiščenjem in transportom posameznih vrst blaga, sklop stičnih točk z mestnim jedrom in kmetijskim zaledjem. Avtorji so z zelenimi strehami in agrarnimi obrobnimi rabami ustvarili zamisel o zelenem pristanišču s trajnostnimi cilji na stiku s turistično ankaransko obalo in na stiku s staro luko z direktnimi potniškimi povezavami z mestom. Kljub temu, da je bilo delo že prej prepoznano in v stroki ocenjeno kot vrhunska in daljnovidno, se je luka nato razvijala nekoliko drugače, je povedal Potočnik.
Regionalni prostorski plan jugovzhodne Slovenije je bil že v času svojega nastanka vzorčen, eden prvih modernih pokrajinskih načrtov in še danes vsebuje vse tiste vsebine, ki naj bi jih vsebovali prihodnji regionalnih planih Slovenije. Nagrajeni je namreč nastal v kratkem obdobju obuditve slovenskega regionalnega planiranja, ki pa je zamrlo. Odlikuje ga uravnoteženost razvojnih in varovalnih prvin, daje smernice za sistem naselij ter za regionalno prometno in drugo infrastrukturo. Je eden prvih modernih pokrajinskih načrtov. Avtorji so ga zasnovali upoštevanje državne smernice, občinskih potrebe in zamisli in v sodelovanju z drugo javnostjo.
Jubilejno mednarodno priznanje Maksa Fabianija je prejelo delo Urbanistični načrt Zvezde, urbanistični načrt za staro jedro Karlovca iz Hrvaške, avtorja Zorana Hebarja s sodelavci. Ocenjevalci so ga ocenili kot odličen in vzorčen primer prenove revitalizacije in reurbanizacije mesta trdnjave, ki je bilo večkrat spreminjano in dograjevano, nov načrt mestnega jedra, zasnovanega v pozni renesansi, pa v njem omogoča razvoj visokega šolstva in drugih dejavnosti ter tudi izboljšanje njegovih stanovanjskih predelov. "Karlovec je zasnovan kot mestna in turistična zanimivost, obenem pa tudi polnokrven organizem z raznimi vitalnimi vsebinami, ki se lahko naprej razvijajo znotraj starega tkiva," se je glasila obrazložitev.
Priznanje je prejelo tudi delo Tehnične podlage za plovnost reke Ljubljanice več avtorjev iz več podjetij. Študija plovnosti reke od Vrhnike do mestnega območja Ljubljane daje številne pobude za načrtovanje in oblikovanje obrežij, manjših luk in privezov, vstopnih točk in premoščanja reke s pozornostjo na varstvu rečnih biotopov in naravnih lepot. "Je odličen primer, kako načrtovati razvoj v krajinskih parkih, kjer naj se poleg ohranjanja narave omogoča tudi rekracijo, turizem, izobraževanje, neovirane prometnice in sonaravno kmetijstvo", je pojasnil predsednik žirije.
Avtocestni križ kot posebni "nagrajenec"
Posebno priznanje pa je Društvo urbanistov in prostorskih planerjev pa podelilo snovalcem in graditeljem slovenskega avtocestnega križa, avtocestnemu projektu Republike Slovenije. Med mnogimi, kot je dejal Andrej Pogačnik, so si ga zaslužili na primer Igor Umek, Marjana Novak, Jože Brodnik, Lado Prah, Ana Sodnik, Barbara Radovan, Miran Gajšek, Metod Di Batista, Jože Novak, Janez Žmavc, Bojan Majes, Irma Rojs Juvanec, ter sodelavci DARS in Družbe za državne ceste. Graditev prvega dela avtoceste med Vrhniko in Postojno je imela v tedanjem jugoslovanskem kontekstu svoj politični pomen, bila je predhodnica slovenske osamosvojitve, pomenila je zgodovinsko prelomnico v povezanosti in dostopnosti slovenskega nacionalnega prostora ter v njegovi vključitvi v evropsko prometno omrežje. Slovenske avtoceste so posebne zato, ker prevajajo medregionalne in medobčinske prometne tokove, celo mestne prometne tokove, kar pomeni, da v polni meri služijo prebivalstvu in ne predvsem tranzitu, je poudaril Pogačnik. So tudi dosežek kot prometno tehnični objekti in so tako dobro umeščene in vraščene v prostor, da se nam danes se nam zdi, kot da so že od nekdaj tam in da drugje niti ne bi mogle biti.
Premik od procesov urbanizacije k izzivom podnebnih sprememb in selitvam narodov
Andrej Pogačnik je povedal, da odločitev, da bo letošnja Fabianijeva nagrada mednarodna, povabljeni so bili urbanisti sosednjih držav, in da društvo tako vstopi na sceno tuje konkurence, ni bila lahka, celo malce tvegana. Toda celo med nagrajenci je delo Hrvatov, soavtor drugega nagrajenega dela je Italijan, Hrvaška in Avstrija pa sta bili zastopani s strokovnjakoma v žiriji.
Že v uvodu pa je predsednik žirije poudaril, da medtem ko se je urbanistična stroka v preteklem stoletju ukvarjala zlasti s procesi urbanizacije, pomembnimi infrastrukturami in čiščenjem okolja, zdaj v ospredje urbanistične stroke stopajo prostorski odzivi na klimatske spremembe, naravne ujme, probleme prehrane in revščine ter selitve narodov, eksplozivne demografske rasti v enem in staranja v drugem delu človeštva.
