Tiskane izdaje
Linhartova dvorana Cankarjevega doma
18. 10. 2009
Linhartova dvorana Cankarjevega doma je letos gostila že deveti gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v organizaciji Društva baletnih umetnikov Slovenije pod vodstvom novega predsednika DBUS, Tomaža Rodeta. Predstavilo se je štirinajst slovenskih koreografov različnih generacij (Tamara Polanc, Andrew John Stevens, Georgeta Radasan, Ingrid Radman, Lukas Zuschlag, Gregor Guštin, Mariša Nač, Matevž Česen, Siniša Bukinac, Dana Petretič, Isabelle Kralj, Katarina Čegovnik, Alena Medich, Kristina Aleksova, Kjara Stari). Geografski omejenosti navkljub, saj večina predstavljenih koreografov deluje v Ljubljani, je tudi letošnji gala program pokazal visoko raven plesnega znanja nastopajočih, manj pa so prepričali v vlogah koreografov.
V koreografskih raziskavah je izostal pogum ali radovednost po odkrivanju novega, drugačnega, presenetljivega. Zanimiv je poskus Alene Medich (koreografija z naslovom Hvala), ki je nastavila ples z video posnetkom, vendar ji je očitno zmanjkalo časa za vaje z »video soplesalcem«. V miniaturi Čuj, Isabelle Kralj, plesalka poskuša komunicirati z igralcem. Mogoče so pričakovanja pri tako uveljavljeni avtorici prevelika, toda izkušnje in znanje bi gotovo morala prispevati več v celotnem vtisu. Če sta omenjeni miniaturi na pozitivnem robu raziskav baletnega izraza, je miniatura Poletna serenada (koreograf Andrew John Stevens) na negativni strani. Shematska karakterizacija likov niti ne poskuša izkoristiti plesnih sposobnosti izbranih interpretov, ostaja na ravni cenenega burkaštva.
Iz dobrega povprečja sta izstopali miniaturi The Red Shoes (koreografija Ingrid Radman) in Med polena, pod kolena (koreografija Kristina Aleksova). Zgolj po naključju sta obe v svojih točkah uporabili stole, plesni material pa se je razvijal v stilno popolnoma različne smeri. Ingrid Radman je nadgrajevala klasične baletne elemente, medtem ko se je Kristina Aleksova prepustila popolnoma sodobnemu plesnemu izrazu. Le upamo lahko, da bosta v prihodnje dobili možnost preizkusa svojih ustvarjalnih sposobnosti v obsežnejših delih, saj sta v miniaturah pokazali učinkovito preigravanje fokusa gibanja in dober občutek za kompozicijo.
V programski knjižici, ki jo DBUS izda ob vsakoletnem gala večeru, je vrsta zahval ustvarjalcev za pomoč pri njihovem delu. Kot bi se baletni ustvarjalci vedno znova čutili dolžne zahvaljevati in na neki način s tem tudi opravičevati svoje ukvarjanje s tako neproduktivno dejavnostjo. Gala večer DBUS tako za precejšen del mladih baletnih ustvarjalcev ostaja edini oder, kjer se lahko predstavijo, namesto da bi bil začetek ustvarjalne kariere ali prikaz najboljšega. Toda od plesnih miniatur do izpolnjene poklicne kariere večina njih ne najde poti. Še enkrat se tako pokaže krutost tega poklica - odrski blišč zakriva bedo vsakdana. In zato je deveti gala večer novih baletnih koregorafij na slovensko glasbo pomemben dogodek na plesnih odrih. - Ponovitve večera bodo 13. decembra v SNG Nova Gorica, 5. februarja prihodnje leto v Avditoriju Portorož in 29. aprila v Veliki dvorani SNG Opera in balet Maribor.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela
