Bolšoj teater spet zasijal v imperialnem blišču

Moskva – V znamenitem Bolšoj teatru bodo po dolgih šestih letih obnovitvenih del dvignili gledališko zaveso. Slovesni koncert si bosta ogledala tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, na sedež iz rdeče italijanske tkanine, ki dobro absorbira zvok, pa naj bi sedla tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

»To bo resnično ljudski praznik,« je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal generalni direktor gledališča Anatolij Iksanov. Običajni smrtniki bodo lahko koncert ob odprtju v živo spremljali na velikih zaslonih pred gledališčem, prenašale pa ga bodo tudi ruske, evropske in ameriške televizijske postaje.

Veliko gledališče, ki ga je leta 1776 ustanovila cesarica Katarina Velika, je preživelo tri požare in medvojno bombardiranje in je zdaj takšno, kot je bilo v imperialnih časih. »Dobrodošli v imperialnem teatru, s katerega smo odstranili skoraj vse sledove sovjetskega obdobja.« S temi besedami je skupino novinarjev po gledališču popeljal Mihail Sidorov, predstavnik podjetja Summa, ki je od leta 2009 skrbelo za obnovitvena dela.

Z vodko in veveričjim repkom

V carskem foajeju, ki so ga v 19. stoletju odprli v čast kronanja zadnjega ruskega carja Nikolaja II., so delavci tri leta dan za dnem nameščali svilene tapete v rdeči barvi in pozlato, ki so jo očistili z vodko in polirali z veveričjimi repi. S pročelja so odstranili sovjetski grb, ki so ga nadomestili z dvoglavim orlom, simbolom carske in sodobne Rusije. Iz sovjetskih časov sta ostala kabinet sovjetskega diktatorja Josipa V. Stalina in bife, število sedežev pa so iz 2100, kolikor jih je bilo v času, ko so v njem potekale partijske konference, zmanjšali na 1740.

Po uradnih podatkih so obnovitvena dela stala kar 500 milijonov evrov proračunskega denarja, po neuradnih dvakrat več. Zaradi korupcijski škandalov se je odprtje zavleklo za skoraj tri leta. »Sedemdeset odstotkov stavbe je razpadalo in grozilo je, da se bo preprosto sesedla v prah. V takšnih primerih se običajno odločijo za rušenje, mi pa smo se lotili renovacije,« je Sidorov upravičil zaostanek.

Eden največjih izzivov je bila slaba akustičnost, ki se je izgubila, ko so leta 1930 v Moskvi zgradili podzemno železnico, zato bodo zvočno izolirali še dve najbližji postaji. »Zdaj je zvok čudovit, čeprav nas zdaj med vajami moti nenehno vrtanje,« je bila navdušena Albina Šagimuratova iz opernega ansambla Velike opere v Hustonu. Šagimuratova bo 2. novembra odigrala glavno vlogo v premierni operi Ruslan in Ljudmila ruskega skladatelja Mihaila Glinke. »Ansambel dela noč in dan, tudi ob koncih tedna. Vsi se želimo vrniti domov,« je Iksanov opisal ustvarjalno mrzlico zadnjih dni. Na odru bosta kot prva gostovala orkester in zbor italijanske Scale, za ogled Requiema Giuseppeja Verdija pa bo treba odšteti vrtoglavih 280 evrov, kar je precej več od običajnih 70 evrov. Po besedah Iksanova bodo za vsako predstavo za socialno ogrožene ljudi namenili 396 vstopnic po ceni malo več kot dva evra. Zaradi preprodajalcev, ki vnaprej pokupijo vse vstopnice in jih potem preprodajajo po višjih cenah – zaradi tega so pred blagajnami zadnje čase pretepi –, ni izključeno, da bodo tudi omenjene vstopnice končale na črnem trgu.