Tiskane izdaje
»Gledališče je nekaj najlepšega na svetu, te pa celega ‛požre‛«, je danes dejala Ljerka Belak, letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega igralskega priznanja pri nas. Kar se povsem sklada z obrazložitvijo žirije, da je »gledališču posvetila in žrtvovala vse in v tem je tudi skrivnost njene odličnosti«.
Po študiju na ljubljanski AGRFT, kjer je absolvirala v vlogi Amande v Williamsovem Steklenem zverinjaku (in za to vlogo že prejela Prešernovo nagrado), se je za več kot dve desetletji zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, nato je postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL).
Ob tem je nastopila v skoraj vseh slovenskih gledaliških hišah, sodelovala z ljubiteljskimi gledališkimi skupinami doma in na avstrijskem Koroškem, veliko se je posvečala lutkam in otroškim igram, zelo pogosto smo jo slišali in videli v radijskih igrah in v različnih televizijskih projektih.
Senca humorja in dih žalosti
»Ljerka Belak je igralka, ki svoje vloge ustvarja zelo študiozno, osebe, ki jim je vdihnila življenje, niso nikoli naslikane črno-belo, igralka je vedno znala v dramski situaciji poiskati senco humorja, v komičnem prizoru dih žalosti in v vsaki izrečeni misli trenutek njenega nasprotja in dvoma« je še zapisano v obrazložitvi žirije za podelitev Borštnikovega prstana.
Med drugim je do sedaj prejela Severjevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, Borštnikovo diplomo ter priznanje za žlahtno komedijantko na celjskih Dnevih komedije. Odkar je v pokoju, med drugim vodi radijske kontaktne oddaje, še vedno pa je tudi zelo aktivna v gledališki produkciji.
»Gledališče je moja strast«
»K filmu so me bolj redko povabili, drugi so imeli boljše veze«, se je včeraj pošalila, sicer pa je pravzaprav filmska kariera nikoli ni res privlačila. »Gledališče je moja strast, prav tako se mi zdi zelo privlačen radijski medij. In včasih smo se imeli ‛fajn‛, ne vem, če se imajo igralci danes še vedno tako«, je dejala. Čeprav ni bilo prav lahko, ker je živela v Ljubljani, se je v Celje na vaje in predstave dnevno vozila, včasih celo dvakrat na dan. »In takrat igralec ni bil zaseden le z eno vlogo, v posameznih sezonah se jih je nabralo tudi do sedem in posledično sem bila neredko v sezoni tudi dvestopetdesetkrat na odru«.
Ljerka Belak bo prstan prejela na zaključni slovesnosti letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje (FBS), ki bo letos nekoliko drugače zastavljen, saj slavi okroglo petdeseto obletnico. Kot je dejala umetniška direktorica Alja Predan, niti ni toliko pomembno, česa bo več, temveč kaj bomo lahko videli in slišali. Med drugim bo v fokusu poljsko gledališče, v Mariboru pričakujejo 45 tujih kritikov ter vodij gledališč in festivalov, nenazadnje bo mogoče nazdravljati tudi s koktejlom Ignacij.
Borštnikov prstan za življenjsko delo izmenično podeljujejo igralcem in igralkam. Lani ga je prejel mariborski igralec Vlado Novak. Pogovor z njim lahko preberete na tej povezavi.
