Tiskane izdaje
Šestnajst predstav po izboru selektorice Amelie Kraigher, to je osrednji programski sklop letošnjega 50. Festivala Borštnikovo srečanje (FBS). Ker gre za okrogel jubilej so organizatorji poleg tega pripravili še obsežen spremljajoči program, videli pa bomo tudi pet tujih gledaliških produkcij.
Kot je v svoji obrazložitvi poudarila Amelia Kraigher, sta sezono vidno zaznamovali dve pomembni obletnici: stoletnica izbruha prve svetovne vojne in sedemdesetletnica zmage nad fašizmom, kar se delno odraža tudi v njenem festivalskem izboru.
Sicer pa deset tekmovalnih predstav in šest v spremljevalnem programu temelji na vsebinsko, tematsko in žanrsko kompleksnih in v veliki meri tudi kanonskih besedilnih predlogah; opraviti imamo z dramatizacijami zahtevnih romanov, z inscenacijo velikega starogrškega epa ter z uprizoritvami klasičnih in sodobnih dram.
Prihajajo ambiciozne, večinoma velike uprizoritve
Ta širina in globina besedilnih predlog je omogočala tudi njihova kompleksna gledališka branja in interpretacije: gre za ambiciozne, večinoma velike uprizoritve, sedem jih je nastalo na velikih odrih, tri na malih, vendar bi tudi te lahko opredelili kot zahtevnejše projekte srednjega formata.
Ponovno imamo opraviti z izrazitim režiserskim gledališčem, z zanimivo paleto izvirnih avtorskih interpretacij in pogledov, predstave so v izvedbenem pogledu izjemno disciplinirane, inventivne, večinoma zelo sodobne, sveže, aktualne in zato pomembne. Prepričale so jo kot celostni umetniški dogodki, v estetskem, izvedbenem in etičnem pogledu, z izvirnimi režijskimi in prostorskimi rešitvami ter z vrhunskimi igralskimi kreacijami.
Kraigherjeva je letos opravila še raziskavo o razmerju med produkcijami, nastalimi v Ljubljani, in tistimi zunaj nje. Od 115 predstav, koliko si jih je ogledala, je 84 predstav oziroma 73 odstotkov nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč in gledaliških producentov s sedežem v Ljubljani, slaba tretjina pa drugod v Sloveniji ali v zamejstvu.
Podatek po njenem mnenju obenem je in ni presenetljiv, saj se takšni kazalci pojavljajo že vse od od konca 90. let prejšnjega stoletja in to ne le za področje scenskih umetnosti, ampak tudi za področja literarne, glasbene, likovne, večmedijske in druge umetniške produkcije.
Le štiri v celoti »neljubljanske« predstave
To se odraža tudi v izbranih predstavah, saj so v tekmovalnem programu le štiri predstave v celoti »neljubljanske«, medtem ko v spremljevalnem programu takšnih sploh ni. Ker seveda šteje le kvaliteta, Ljubljano pa zaznamujejo produkcijska številčnost, žanrska raznolikost in inventivnost, je izbor pač posledica obstoječega stanja.
Izbirala je predvsem izvirne gledališke formate, ki se ukvarjajo s proučevanjem mehanizmov samega »gledališkega aparata«, številni med njimi so gledališki dogodki, ki si dovoljujejo raziskovati in tematizirati performativne strategije kot take, samo uprizarjanje pa je pogosto reducirano na bazični scenski jezik.
Na letošnjem FBS bomo po besedah direktorice Alje Predan še vrsta drugih prireditev, med drugim bosta dve mednarodni konferenci, prva z naslovom Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav in druga z naslovom Gledališče v mestu.
Letošnja novost bo identičnost izbranega programa in tako imenovanega show case izbora za goste iz tujine, v tako imenovanem fokusu se bodo posvetili poljski dramatiki in gledališču. Letos si bo Boštnikov prstan nadela igralka (njeno ime je še skrivnost), mesto selektorice pa bo za naslednje dve leti od Amelie Kraigher prevzela urednica in kritičarka Večera Petra Vidali.
