Carmen izbrisali z opernega repertoarja, ker promovira kajenje

West Australian Opera je zaradi domnevne promocije tobaka z repertoarja črtala znamenito Bizetovo klasiko.

Objavljeno
10. oktober 2014 15.46
V. U., Delo.si
V. U., Delo.si

Novica s poreklom na zahodu Avstralije, ki te dni odmeva po internetnih straneh mednarodnega tiska, nemara spominja na rubrike v slogu »saj ni res, pa je«, a drži in odpira vprašanje vpliva sponzorjev na umetniške, programske odločitve v javnih hramih kulture. Te naj bi bile avtonomne.

V državni operni hiši West Australian Opera v Perthu so se odločili, da bodo s svojega repertoarja črtali vsem znano opero Carmen Georgesa Bizeta, in sicer zato, ker po njihovem mnenju promovira tobak, pri čemer je sponzor te operne hiše prav tako državna, vladna institucija Healthway, ki je v produkcijo programa opere vskočila s 400.000 avstralskimi dolarji podpore. Z nekaj manj kot 300.000 evri.

V Healthwayu so za javnost takoj zanikali, da bi bila v ozadju umika klasična cenzura z grožnjo umika sponzoriranja, a so samoniniciativno odločitev o umiku ene najbolj zimzelenih in najbolj priljubljenih klasičnih oper z odra v Perthu pohvalili.

Politična korektnost onkraj razsodnosti

Na spletišču opere sicer v času globalnega osipa javnih sredstev za kulturo že na prvi strani opaziš povezavo z oznako Support us, Podpri nas, namenjeno morebitnim filantropom, donatorjem in sponzorjem, umik Carmen zaradi domnevno škodljivega vpliva na zdravje pa je seveda hitro sprožil vprašanje vpliva takih ali drugačnih sponzorjev na avtnomijo programskih odločitev v kulturnih ustanovah. Odzval se je celo premier Tony Abbott, ki je odločitev v operni hiši označil za »politično korektnost, ki je izgubila razsodnost«.

Da, junaki klasičnih oper morajo neštetokrat prestati širok repertoar srčnih in povsem fizičnih preizkušenj, njihova smrtnost pa je ob izteku opernih zapletov visoka. Tudi nesrečna Carmen ob koncu zadnjega, četrtega dejanja izdihne. A ne izdihne kakega zadnjega cigaretnega dima, zabode jo prevarani stasiti narednik José in tragična junakinja pa umre mlada in lepa ...

A je res, da se že prvo dejanje opere, postavljene v sredino 19. stoletja, dogaja pred tobačno tovarno v Sevilji − dolga stoletja pomembnem centru španske tobačne industrije, vse od zgodnjih kolonialnih časov −, iz katere se, ko se oglasi zvonec za odmor, na trg vsujejo delavke, ki si vsakdanji kruh režejo z izdelovanjem cigaret.

Opera kot triatlon?

Med njimi je tudi mična Carmen, ki se kmalu oglasi z zimzeleno arijo Habanera, tisto o ljubezni kot čudni in vselej neukrotljivi ptici, ob naslovu katere morda kdo dobi asociacijo na znamenite cigare havanke. A ga razlagajo kot obliko ljudskega plesa, prav tako s Kube.

Je vse to dovolj za umik klasike z repertoarja? Na domači strani omenjene institucije Healthway sicer piše, da sponzorirajo športne, umetniške in druge družbene organizacije, ki promovirajo »zdrava sporočila«, omogočajo zdrava okolja ali, nasprotno, omejujejo promocijo »nezdravih sporočil«, že na prvi fotografiji pa ti kot primer sporočila, ki spada v prvo izmed obeh kategorij, ponujajo portret zmagoslavnega triatlonca z napisom Skinfit na dresu.

Bodo v prihodnje Carmen in njeni tragični sotrpini iz opernih zgodb namesto izvirnih opravkov iz libretov na odru pakirali kako učinkovino tega ali onega sponzorskega farmacevta ali pa se vsaj lotili jogginga, da bodo upravičili obstoj? Bodo skladatelji novih del, če bodo hoteli postati nesmrtni, namesto oper v treh dejanjih te pisali v, denimo, obliki triatlona?