Priljubljena realistična povest Cvetje v jeseni, ki jo je Ivan Tavčar (1851–1923) pod psevdonimom Emil Leon objavil leta 1917 v Ljubljanskem zvonu, je doživela odmevno medijsko oživitev leta 1973, ko ji je trajno podobo celovečernega filma in televizijske nadaljevanke z istim naslovom dal režiser Matjaž Klopčič z nepozabnima Mileno Zupančič in Poldetom Bibičem v nosilnih vlogah.
Odrski ustvarjalci najmlajše generacije, zbrani v Zavodu Margareta Schwarzwald (leta 2009 sta ga ustanovili igralka Maruša Kink in producentka Mija Špiler; doslej so uprizorili Princeske in Vse Fedrine ljubezni) ter v Društvu S. N. G. (slovensko neinstitucionalno gledališče, nastalo na pobudo režiserja Marka Čeha in dramaturginje Nuše Komplet), z avtorsko uprizoritvijo Cvetja v jeseni napovedujejo »zgodbo o ljubezni, hrepenenju in gledališču«. Kot so zapisali, z »montažo nekaterih večnih zgodb slovenskega kulturnega prostora in likov, s katerimi so se in se še identificirajo generacije Slovencev, gradijo most med preteklostjo in sedanjostjo, si pojasnjujejo, kje smo bili, in se sprašujejo, kje smo«.
Voditeljica programa gledališča in plesa v CD Diana Koloini je na predstavitvi povedala, da je jeseni z veseljem sprejela programsko pobudo za koprodukcijo s skupino najmlajših gledaliških umetnikov, ki se je v dvorani Duše Počkaj CD leta 2009 uspešno predstavila z diplomsko postavitvijo Wildove Salome v režiji Marka Čeha. Naslednje leto se je isti režiser v Gledališču Glej s skupino soustvarjalcev iz svoje generacije v uprizoritvi R9-42U lotil odmevne avtorske (pre)interpretacije Ibsenove Nore ter raziskave gledališkega jezika.
Filmska priredba Cvetja v jeseni