Dominique Meyer: »Na Dunaju glasba ni dodatek duše, ampak duša prebivalcev Dunaja.«

Dominique Meyer, sin francoskega diplomata, je zadnjih nekaj let avstrijski državni uslužbenec. Od leta 2010 je namreč direktor Dunajske državne opere (Wiener Staats­oper), ene najpomembnejših opernih hiš na svetu. Pogovarjali smo se v njegovi ne pretirano veliki in elegantni pisarni v drugem nadstropju.

Okna pisarne Dominiqua Meyerja­ gledajo na križišče Kärntner Straße, glavne ulice v središču Dunaja, in Ringa, avenije, ki obkroža zgodovinsko mestno jedro. Med pogovorom naju je s stene opazoval portret skladatelja Gustava Mahlerja, enega od Meyerjevih predhodnikov na položaju direktorja Dunajske državne opere.

Meyerjeva kariera na začetku ni bila povezana z odrsko umetnostjo. V začetku osemdesetih let je skrbel za elektroniko in informatiko na francoskem ministrstvu za industrijo, pripravil je tudi ustanovitev prve francoske (druge na svetu) tovarne računalniških diskov. Nato je bil svetovalec v kabinetu francoskega ministra za kulturo Jacka Langa, svetovalec vodstva Pariške opere, vključno s Palačo Garnier in Opero Bastille. Od leta 1994 je bil direktor opere v Lozani, od leta 1999 do konca sezone 2009/2010 pa glavni intendant in umetniški vodja pariškega pariškega Théâtre des Champs-Elysées.

Meyer je tudi znanstveni raziskovalec. Kot univerzitetni predavatelj in profesor je deloval v Parizu in Lyonu. Trenutno predava na Dunaju, na inštitutu za odrsko umetnost, film in gledališče dunajske univerze. Je član predsedstev več uglednih glasbenih in baletnih institucij v Franciji, Švici in Avstriji, v nekaterih je tudi častni ­predsednik.

Kako bi občinstvu z druge celine pojasnili, kaj je Dunajska državna opera in kakšna je vaša vloga v njej?

Moja funkcija ni tako pomembna. Pomembno je, da ima glasba na Dunaju eno od najpomembnejših družbenih vlog. V Franciji pravijo, da je kultura 'dodatek duše'. Na Dunaju glasba ni dodatek duše, ampak duša prebivalcev Dunaja. V vseh slojih tukajšnjega prebivalstva je glasba ena od pomembnih tem. Državna opera je pri tem v središču razmišljanja. Čeprav Dunaj ni velikanska metropola, kot so London, Pariz in New York, vsak dan prodajo po deset tisoč vstopnic za koncerte klasične glasbe.

Ljudje na Dunaju resnično ljubijo klasično glasbo, zato je tukaj vedno veliko vrhunskih glasbenih prireditev. Vse te prireditve privabijo tudi občinstvo iz tujine. V Dunajski državni operi se porajajo močna čustva. Tukaj občinstvo po koncu predstave redno ploska tudi po dvajset minut, ljudje pa pred vajami in uro ali dve po predstavi redno čakajo pred poslopjem opere, da bi umetnikom pokazali spoštovanje. Takšne povezave med ljudmi in umetnostjo ni mogoče najti nikjer drugje na svetu.

Kakšen je položaj Dunajske državne opere glede na druge velike operne hiše po svetu?

Nismo v olimpijski konkurenci in ne prizadevamo si, da bi skočili dlje od drugih, je pa jasno, da smo v vrhu, torej med dvema ali tremi najpomembnejšimi opernimi hišami na svetu. Zagotovo pa smo hiša z največ različnimi opernimi predstavami. V vsaki sezoni uprizarjamo več kot petdeset del. V prihodnji sezoni bomo imeli triinpetdeset opernih in deset baletnih predstav. Ker uprizarjamo največ različnih oper, pri nas nastopa največ najbolj znanih umetnikov. Seznam naših pevk in pevcev je 'kdo je kdo' mednarodno znanih umetnikov.

Edinstveni smo tudi po tem, da imamo v prostoru za orkester vsak dan Dunajske filharmonike. Ta kombinacija nam omogoča po več kot tristo predstav v sezoni, tako da so naše zmogljivosti več kot 99-odstotno zapolnjene. To pomeni, da je Dunajska državna opera vsak dan razprodana. Povprečno ima prodanih 99,5-odstotka sedežev, balet pa 98,5-odstotka. Torej imamo solidne prihodke tudi od prodanih vstopnic. Lani je ta prihodek znašal 34 milijonov evrov. Za primerjavo: to je za okoli polovico več kot skupni prihodki vseh treh opernih hiš v Berlinu.

Koliko znaša skupni proračun, ki ga imate na voljo?

Naš letni proračun znaša 108 milijonov evrov. Od tega dobimo 58 milijonov od države, preostali denar pa ustvarimo sami. Še ena primerjava: Bavarska državna opera in Pariška opera dobivata višje subvencije od nas.

Bi rekli, da za to porabite največ poslovne energije?

Najbolj si želim, da bi prebivalci Dunaja ohranili ljubezen do opere. Zato veliko delamo tudi za otroke. V vsaki sezoni imamo več kot 45 predstav otroških oper, otroci imajo tudi poseben popust pri vstopnicah za 'običajne' predstave. Prek našega elektronskega sistema in na različne druge načine sodelujemo z več kot 140 šolami. Dejansko si zelo prizadevamo v našo hišo pritegniti tudi bodoče generacije gledalcev.

Poleg tega odpiramo repertoar, in to v dveh smereh. To pomeni, da smo naklonjeni baročnim operam in najsodobnejšim opernim stvaritvam. Uprizarjamo številna dela, ki smo jih posebej naročili. 14. junija bomo imeli avstrijsko praizvedbo opere Vihar skladatelja Thomasa Adèsa, ki jo bo dirigiral sam skladatelj. Vaje so se začele včeraj. V prihodnji sezoni bomo imeli na programu opero Tri sestre, novo delo Pétra Eötvösa.

Eden od pomembnejših ciljev je tudi medijsko širjenje. Pred letom smo izpopolnili sistem prenosov naših predstav. V eni sezoni pripravimo prenos dobrih 45 oper in baletov. Ogledati si jih je mogoče na internetu pa tudi na velikih ekranih, saj je to zelo kakovosten sistem. Pravzaprav smo imeli prvi na svetu prenos v sistemu UHD, ki ima štirikrat večjo resolucijo od običajnega sistema HD. Tako lahko tudi občinstvo v ZDA in na Japonskem gleda naše predstave v udarnih terminih. Razvili smo tudi sistem second screen, tako da lahko občinstvo na ekranu hkrati z dogajanjem na odru spremlja tudi partiture in tekst. To je po mojem pomembna razvojna smer.

Kako angažirate umetnike?

Osebno, če gre za pevce. V sezoni imamo šest ali sedem pevskih avdicij. Sem tudi predsednik več žirij. V našo hišo prihaja na avdicije več sto pevk in pevcev. Seveda imam tudi širok krog prijateljev, ki me obveščajo o novih pevcih. Pogosto tudi potujem, da si ogledam predstave v drugih opernih hišah, kajti nekateri umetniki se na avdicijah ne pokažejo v najboljši luči, na predstavah pa blestijo. Lahko je tudi obratno. Prav zato je včasih nujno, da si ogledam pevce, ko pojejo v določeni predstavi. Tudi z dirigenti imam veliko izkušenj. Skrbim še za angažiranje nove generacije dirigentov. Režiserji niso hujši problem, njihovo število je dokaj pregledno. V eni sezoni potrebujemo kakšnih pet ali šest režiserjev.

Ko že govoriva o dirigentih, vemo, da je s položaja generalnega glasbenega direktorja Dunajske državne opere nedavno odstopil Franz Welser-Möst, in to zaradi nestrinjanja z vami. Je to, da nimate glavnega dirigenta, za vas problem?

Ne, nikakor. Zapleteno je imeti glavnega dirigenta. Z obsežnim programom predstav je težko uskladiti vse termine. Če imate še glavnega dirigenta, morate oblikovati koledar tudi po njegovih željah. To je lahko prava mora.

Če pogledate seznam naših predstav, boste videli, da ima redko katera operna hiša na svetu toliko vrhunskih dirigentov. Pri nas dirigirajo Yannick Nézet-Séguin, Alain Altinoglu, Tomáš Netopil, Christoph Eschenbach, Kiril Petrenko, Semjon Bičkov, Christian Thielemann, Peter Schneider … pa tudi Ádám Fischer in Mikko Franck, zelo uspešen dirigent iz Finske. V prihodnji sezoni bomo znova gostili Thielemanna, prvič pa bo pri nas opero dirigiral Gustavo­ ­Dudamel.

Članica opere je slovenska pevka Monika Bohinec, redno sodelujete tudi z Marjano Lipovšek.

Nikoli nisem najemal umetnikov po rojstnem kraju ali državljanstvu. Pomembno je, ali so dovolj dobri ali ne. Veliko sem delal tudi z Bernardo Fink, ki je prav tako slovenskega rodu, Marjana Lipovšek pa je pred kratkim pela grofico v Pikovi dami. Oprostite, a ne o njej ne o drugih pevcih ne razmišljam kot o pripadnikih določenega ­naroda.

Kaj bi si bilo treba na Dunaju ogledati do konca letošnje sezone oziroma do konca junija – če je še mogoče dobiti vstopnice?

Wagnerjev operni ciklus Nibelunški prstan bomo do konca junija izvedli še dvakrat, kar pomeni, da se obeta osem fantastičnih večerov. Fantastična je tudi Salome. Zelo dobra je postavitev Rigoletta, priporočam tudi omenjeni Vihar Tomasa Adèsa. Oktobra bomo imeli premiero Macbetha, nekoliko pozneje jeseni še premiero opere Janko in Metka, ki je bila ustvarjena za široke množice, a s Christianom Thielemannom za dirigentskim pultom. To bo zagotovo eden letošnjih vrhuncev.

V hiši imamo tudi zelo dober balet. V soboto, 9. maja, smo imeli najnovejšo baletno premiero. Letos imamo že peto leto zapored ob koncu sezone Nurejev gala večer z baletnimi točkami, za katere je Rudolf Nurejev ustvaril koreografijo, v njih plesal ali jih uvrstil na repertoar, ko je bil direktor Pariške opere. Naš sedanji direktor baleta Manuel Legris je bil eden najboljših Nurejevih plesalcev v Parizu. Vsekakor si je treba ogledati Nurejev gala večer 28. junija.

Sediva v hiši, ki je bil zgrajena pred sto petdesetimi leti. Ko je bilo sedanje poslopje Dunajske državne opere pod streho, je dunajska javnost tako silovito kritizirala ta 'potopljeni zaboj', da nihče od obeh arhitektov ni dočakal odprtja opere. Ste zadovoljni s poslopjem, predvsem z notranjostjo in delovnimi pogoji?

Zagotovo veste, da se ta hiša močno razlikuje od izvirnega poslopja, ki je bilo hudo poškodovano med bombnimi napadi v drugi svetovni vojni. Zadovoljen sem s tem poslopjem. Menim, da je fantastično. Odlično deluje in je v resnici dobro zgrajeno. Trenutno me žalosti le to, da poslikana loža opere, eden od maloštevilnih izvirnih delov, ni v najboljšem stanju. Upam, da bo avstrijska vlada ukrepala, saj bomo v kratkem praznovali 150. rojstni dan naše operne hiše. Obletnica bo leta 2019.

Če bi morali oditi z Dunaja in bi lahko postali direktor kjerkoli na svetu, kaj bi si izbrali?

Delati v tej hiši je velik privilegij. Dokler mi bo to dovoljeno, bom deloval tukaj po najboljših močeh in ne bom razmišljal o drugačni poslovni prihodnosti. Na svetu je samo ena hiša, v kateri lahko vsak dan delate z Dunajskimi filharmoniki. Imamo izvrsten tim, vrhunske umetnike in skoraj vsak dan zelo dobre predstave. In ne nazadnje – velika čast je delati za občinstvo, kakršno je na Dunaju.