Tiskane izdaje
Prepričana, da Prešernovo gledališče (PG) Kranj sodi v vrh gledališč, je občina že v letih 2003 in 2010 na ministrstvo za kulturo naslovila pobudo, naj zavodu podelijo status širšega pomena. Kot pravijo na občini, se pristojni na predloga sploh niso odzvali, na vnovičnega v juniju letos pa so z ministrstva dobili obrazložitev, »da že redno sofinancirajo program PG Kranj na podlagi neposrednega poziva, zato ne morejo podpreti pobude, da bi gledališču dodelili status javnega zavoda širšega pomena«.
Kot gledališče, ki je po formatu podobno kranjskemu, pa ga kljub temu bolj financira kulturno ministrstvo, v Kranju izpostavljajo Slovensko ljudsko gledališče Celje, za katerega občina kot ustanovitelj zagotavlja samo denar za tekoče vzdrževanje infrastrukture, naložbe in sofinanciranje festivala. V praksi to pomeni, da je ministrstvo kranjskemu gledališču letos namenilo dobrih 244.000 evrov, celjskemu pa izdalo odločbo za 2.148.281 evrov. Tudi celjsko gledališče je ob ustanovitvi financirala občina, nato okraj, v 80. letih pa je financiranje v celoti prešlo na ministrstvo za kulturo.
Večino denarja za plače
Ustanovitelj kranjska občina na leto prispeva za delovanje PG Kranj več kot milijon evrov, pri čemer gre velika večina za plače zaposlenih. Po prvi obravnavi osnutka proračuna za leto 2016, v katerem je predvidenih 957.324 evrov in še dodatnih skoraj 60.000 evrov za Teden slovenske drame, je kranjski župan Boštjan Trilar opozoril, da bi se moralo PG Kranj financirati iz državnega proračuna. Občina prihodnje leto predvideva, da bo za naložbe v PG Kranj namenila 20.000 evrov, za leto 2017 pa načrtuje njegovo energetsko sanacijo z nepovratnimi državnimi sredstvi in sredstvi zasebnih investitorjev. »Računamo na 250.000 evrov državnih sredstev, 140.000 evrov pa je predviden vložek zasebnega investitorja. Državni razpis pričakujemo sredi prihodnjega leta,« so povedali z mestne občine.
Ministrstvo se sklicuje
Glede financiranja SLG Celje pojasnjujejo, da gledališče spada med občinske javne zavode, ki so na podlagi odločitve Ustavnega sodišča iz leta 1999 sofinancirani iz državnega proračuna v vseh segmentih stroškov; poleg SLG Celje so to še Mestno gledališče ljubljansko, Slovensko mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. »Dolgoročno si bomo prizadevali za sistemsko ureditev sofinanciranja občinskih javnih zavodov iz državnega proračuna,« pravijo na ministrstvu.
Občino bi razbremenile pokrajine
Direktorica Mirjam Drnovšček je povedala, da si v PG Kranj želijo predvsem stabilno financiranje, saj to edino omogoča izvajanje in razvijanje programa na taki ravni in v takem obsegu kot doslej: »Zavedamo se, da je postavka gledališča v občinskem proračunu visoka in razumemo ustanovitelja, da želi pridobiti dodatna sredstva iz državnega proračuna za sofinanciranje našega delovanja. Upam in verjamem pa, da se v ozadju ne skrivajo želje iz leta 1957, ko se je gledališče znašlo na seznamu tistih, ki jih je politika z zakonom ukinila. Kar polagam na srce našim financerjem, tako ustanovitelju kot državi, je, naj ne pozabijo, da je kultura spodbujevalec razvoja. Predvsem pa, naj se država čim prej loti projekta regij, kajti v tem primeru bi se lahko breme Mestne občine Kranj porazdelilo med sosednje občine.«
Prešernovo gledališče Kranj je nastalo leta 1945, ko so se združile ljubiteljske gledališke skupine. Osmega februarja 1950 je razglasilo svojo profesionalizacijo, leta 1957 pa se je znašlo na seznamu tistih slovenskih gledališč, ki jih je politika z zakonom ukinila. Leta 1989 je bilo po vztrajnem in kakovostnem delu umetniškega vodje Matije Logarja ponovno potrjeno kot poklicno gledališče.
