Tiskane izdaje
Festival odrskih umetnosti Exodos je eden najstarejših v zgodovini osamosvojene Slovenije. Od leta 1995 je v slovenski prostor prinesel vrsto plesnih in gledaliških presežkov, doživel pa tudi manj čislane edicije, klestenje proračuna in posledično programa. Jubilejna, dvajseta edicija se pričenja nocoj s slovensko kitajsko predstavo Zibka.
Nataša Zavolovšek, vodja Exodosa in producentka, poudarja, da je otvoritvena predstava Zibka naša prva medarodna koprodukcija s Kitajsko s področja sodobnih odrskih umetnosti. Pri njej sta sodelovala slovenski plesalec in koreograf Gregor Luštek in kitajski plesni mojster Tan Hao iz pekinške plesne akademije ter njegovi plesalci. Predstava ima po Luštkovih besedah jasno strukturo, ki pa je odprta za improvizacijo, zaradi česar jo slovenski koreograf označuje kot igrišče.
Kaj nas še čaka na prazničnem Exodosu? »Prikazali bomo same premiere, same soavtorske predstave, mednarodne koprodukcije, kjer smo aktivno vključeni kot koproducenti,« odgovarja Zavolovškova. V tem kontekstu bo na sporedu Pogovarjajmo se o seksu: Začetek vojne, ki je nastala v okviru 1Space, projekta EU. V njej bosta plesalca Chuma Sopotela in Ahmed Tobasi raziskovala načine, kako versko in kulturno okolje oblikujeta izkušnjo seksa, pa tudi, kako lahko seks vpliva na naše kulturo in versko prepričanje. Zavolovškova izpostavlja tudi predstavo REM, ki je »odlična koprodukcija pod vodstvom makedonske koreografinje Risime Risimkin«. Nepogrešljiv del letošnjega petdnevnega festivala so tudi pogovori z umetniki in rojstnodnevna zabava.
Skok v preteklost
»Letošnji – prvi – Exodos je bil festival, ki si želi 'ven' iz zaprtega prostora in skočiti 'preko' uhojenih poti,« je leta 1995 zapisal gledališki kritik Blaž Lukan v Razgledih ob prvi ediciji tega mednarodnega festivala odrskih umetnosti. Rekapitulacija dvajsetih let festivala pokaže, da je (bil) Exodos ambiciozna institucija s poslanstvom slovensko scensko umetnost nadgraditi z vrhunskimi sodobnimi plesnimi in gledališkimi predstavami iz domačega in mednarodnega prostora. To mu je včasih uspevalo bolj, drugič manj.
Začetno leto so tako kritike navdušila priznana britanska plesna skupina DV8 in Josef Nagy s predstavo Georga Büchnerja Vojček. V naslednjih letih se je festival lahko pohvalil z imeni, kot sta belgijski koreograf Wim Vandekeybus ali performer Stelarc.
Festival je obenem že od začetka prinašal najnovejše stvaritve najbolj aktivnih in prodornih pripadnikov plesne in odrske sodobno umetniške scene pri nas. Iztok Kovač, Matjaž Farič, Matjaž Pograjc, Emil Hrvatin (alias Janez Janša), Vlado Repnik, Dragan Živadinov so le nekatera imena ljudi, ki so tudi s pomočjo Exodosa oblikovala slovensko neinstitucionalno sceno pri nas in širše.
Leta sprememb
»Koncept festivala se je skozi posamezne edicije spreminjal,« poudarja Zavolovšek. »Prva leta je koncept festivala izbral en sam slovenski kurator, kasneje pa so nekatere edicije imele tudi po dva kuratorja (Zavod Exodos in Cankarjev dom).« V novem tisočletju je namreč Exodos za nekaj let partnerja dobil v Cankarjevem domu. Leta 2004 je oblikoval plesni festival Gibanica.
»Trinajsta in štirinajsta edicija leta 2006 in 2007 sta prinesli novost v oblikovanju programa, ki ga je določil mednarodni umetniški odbor, ki je izbral slovenske umetnike, ti pa so v program povabili mednarodne umetnike po svojem izboru,« opozarja Zavolovškova na ključne dogodke v življenju Exodosa.
Od leta 2011, od 17. edicije naprej, festival poteka vsako drugo leto. Prav tako je tedaj festival dobil nov koncept, po katerem ima vsaka edicija festivala dva dela. »Prvi osnovni del predstavlja izbrana sodobna evropska dela, ki jih izbere prepoznavni evropski umetnik po svojem okusu in kriterijih; leta 2011 je bil to Jan Fabre in dve leti za tem Tim Etchells. Drugi del pa predstavlja fokus, kjer predstavljamo sodobni ples iz različnih regij. V 17. ediciji je bil fokus na Balkan, v 18. pa na Azijo.« Leta 2015 je festival potekal v znamenju Afrike pod taktirko Jana Goossensa.
Pred leti je Exodus podprla izvršna agencija Evropske komisje za izobraževanje, avdiovizualno in kulturo. A kmalu let za tem, leta 2013, je bil zavod Exodos eden tistih, ki so ga udarili varčevalni rezi ministrstva za kulturo.
O tem, kakšen je status festivala danes, Nataša Zavolovšek pravi, da je »festival renomiran, dobro znan doma in še bolje v tujini.«
