Evita, latinska kraljica ljudskih src

Zgodbo o življenju, slavi, dobrodelnem delu in smrti Eve Perón, druge žene argentinskega predsednika Juana Peróna, je na besedilo Tima Ricea­ uglasbil Andrew Lloyd Webber­ ter na oder Ljubljana Festivala postavil znani gost ljubljanskih Križank Mykal Rand.

María Eva Duarte de Perón (1919–1952) je bila ikona petdesetih let, nekakšna »latinska kraljica ljudskih src« tistega časa. Argentinska prva dama je bila rojena v revni vasi kot ena od petih nezakonskih otrok neporočeni kuharici, katere ljubimec je bil poročeni lastnik kmetije.

Pri petnajstih letih je s potujočim glasbenikom odšla v Buenos Aires, postala radijska in filmska igralka, srečala polkovnika Juana Peróna in se z njim poročila leta 1945. V predvolilnem boju na predsedniških volitvah leto kasneje je bila z vnetimi govori v močno podporo možu in ko je bil izvoljen, je Eva takoj zavzela vidno vlogo v vladi. Ustanovila je Fundacijo Eve Perón za pomoč revnim, vzpostavila bolnišnice in sirotišnice.

Delavci so jo častili, elita odklanjala

Do leta 1949 je postala naj­vplivnejša argentinska osebnost; privrženci delavskega razreda so jo vneto častili, srednji razred in bogata anglofilska elita pa odklanjali. Leta 1946 je odpotovala v Evropo in skušala izboljšati mnenje o Perónovem režimu, ki je veljal za fašističnega.

Enako kot prva Perónova žena je Eva Perón umrla pri 33 letih. Njeno telo je bilo balzamirano in postavljeno na ogled, dokler ni z vojaškim pučem Juan Perón leta 1955 izgubil oblast. Truplo so nato odpeljali v Milano in ga pokopali.

Juan Perón se je čez šestnajst let (leta 1971) vrnil iz pregnanstva in znova postal predsednik. Leta 1974 je umrl, Evino telo pa so vrnili v Argentino in ga za kratek čas postavili na ogled poleg njegovega. Ponovno so jo pokopali v grobnico družine Duarte na buenosaireškem pokopališču La ­Recoleta.

Njeno življenje je prikazano v priljubljenem muzikalu Evita, ki ga je soproduciral Andrew Lloyd Webber. V izvirni predstavi na londonskem West Endu je naslovno vlogo odigrala Elaine Paige, na Broadwayju pa Patti LuPone. V filmu Evita (leta 1996 ga je režiral Alan Parker) je vlogo Eve odigrala Madonna (ob Antoniu Banderasu) in si prislužila zlati globus za najboljšo igralko v muzikalu ali komediji. Na televiziji jo je v filmu Evita Perón leta 1981 upodobila igralka Faye Dunaway.

Ideja za muzikal je začela nastajati leta 1973, ko je zgodba o argentinski prvi dami pritegnila britanskega pesnika in pisatelja Tima Ricea. Več kot je vedel o njej, bolj ga je očarala.

Sodelavcu, britanskemu skladatelju Andrewu Lloydu Webbru (r. 1948), s katerim sta do takrat izvedla že dva uspešna muzikala, je predlagal nov muzikal o Eviti, a temu ni niti najmanj odgovarjala ideja, da bi v glasbo vpletel tango in podobne latinskoameriške ritme, zato je idejo zavrnil. Rice se je zato lotil muzikala s skladateljem Alanom Ayckbournom, ki pa so ga kritiki raztrgali. Lloyd Webber se je zatem kljub vsemu ogrel za idejo muzikala o Eviti in začela sta jo razvijati.

Muzikal sta najprej predstavila na drugem Sydmonton Festivalu in nato posnela ploščo z Londonskim filharmoničnim orkestrom. Tako kot pri predhodniku Jezus Kristus superzvezda sta posnela material kot zvočni album rock opere in ga izdala leta 1976 kot dvojni album.

Sledila je produkcija v londonskem gledališču v mestnem predelu West End. Že takrat je Evita prejela nagrado Laurencea Olivierja kot najboljši muzikal, leto pozneje pa so jo uprizorili še na Broadwayu, kjer je kot prvi britanski muzikal prejela nagrado tony. Sledile so turneje po svetu. Muzikal Evita so ponovno postavili na oder leta 2006 v Londonu in leta 2012 na Broadwayu.

Zmagoviti dvojec

Evita je bila tretje sodelovanje med Andrewom Lloydom Webbrom in Timom Riceom, njena pesem Don't Cry for Me Argentina pa je postala svetovna uspešnica. Na londonskem West Endu je bila nepretrgoma na programu deset let in nato leta 1979 prenesena na Broadway. Rice in Lloyd Webber sta se ustvarjalno razšla kmalu po Eviti.

Tekstopisec Rice in skladatelj Lloyd Webber sta ovenčala kariero s kupom nagrad, viteškim nazivom in zvezdo na hollywoodskem pločniku slavnih. Rice je zatem sodeloval s studiem Walt Disney, Eltonom Johnom in Enniom Morriconejem. Sunday Times ga je uvrstil na lestvico glasbenih milijonarjev in ga za lansko leto ocenil na vrednost 149 milijonov funtov.

Tudi Webber je uspešno nadaljeval muzikale. Napisal jih je trinajst, med njimi Mačke (1981), Starlight Express ter Fantom v operi (1986), ki so jih kar nekaj dekad izvajali na West Endu in Broadwayu. Nekatere njegove skladbe so postale zimzelene melodije: The Music of the Night (Fantom v operi), I Don't Know How to Love Him (Jezus Kristus superzvezda), Don't Cry for Me, Argentina in You Must Love Me (Evita), Any Dream Will Do (Jožef in njegov čudoviti dežni plašč v barvah) in Memory (Mačke).

Tokratna postavitev muzikala Evita prihaja v Križanke z londonskega West Enda, ki poleg newyorškega Broadwaya velja za vrhunsko gledališko kakovost. Trenutno so na programih muzikali Wicked, Billy Elliot, Nesrečniki in Fantom iz ­opere.

Evito je koreografiral Mykal Rand, ki se je v Križankah doslej predstavil s tremi muzikali: Lasje (2011), Jezus Kristus superzvezda (2012) in lani z Briljantino. V londonskih gledališčih je doslej odigral številne vloge, v muzikalu Starlight Express pa že dve dekadi sodeluje v svetovni uspešnici, ki so jo samo na japonskem vsak večer uprizorili v areni s petnajst tisoč gledalci.

»Bili smo kot pop zvezde,« je dejal. Zanj velja, da je izjemen skejter, kot performer pa je nastopil v številnih muzikalih in na televiziji. Tisti, ki ste njegove izdelke v minulih letih že videli na programu ljubljanskega festivala, veste, da lahko pričakujete najmanj obrtno vrhunskost.