Tiskane izdaje
»V tem gledališkem letu je bilo očitno, da smo ali bi vsaj morali biti tik pred revolucijo, saj je sezona pa je ponudila raznovrsten program ugledališčenja socialno in politično aktualnega«. Tako je Petra Vidali, selektorica Festivala Borštnikovo srečanje (FBS), ocenila letošnjo slovensko gledališko produkcijo.
Kot je poudarila, je število uprizoritev primerljivo s preteklimi sezonami, vendar je opazno manjše število predstav v produkciji nevladnega sektorja, takšnih je bila v primerjavi z javnimi zavodi le še tretjina. Pri večini teh uprizoritev je evidentno, da nastaja v slabih produkcijskih pogojih, čeprav marsikdaj tudi velja, da so slabe razmere slab izgovor za premalo domišljene izdelke, vseeno pa ne manjka presežkov.
Kvantitativni manko produkcij nevladnega sektorja je zapolnil nov produkcijski fenomen, ki se je sicer v manjši meri nakazoval že v lanski sezoni in sicer koprodukcije z AGRFT, takšnih je bilo kar enajst.
Ob družbeno-političnih aktualnostih je selektorica kot enega osrednjih fenomenov letošnje sezone detektirala tudi osrednje mesto ženske. »Ne pomnim, da bi kdaj v toliko uprizoritvah gledali na odru skoraj samo igralke«, je dejala Vidalijeva.
To pa ne velja zgolj za dramatis personae, v presenetljivem številu so v produkciji zastopane tudi dramatičarke in režiserke; po zelo dolgem času je bila sodobna slovenska dramatika, ki jo podpisujejo avtorice, na skoraj vseh velikih in malih odrih, verjetno so letos prvič več kot četrtino uprizoritev režirale režiserke, in to iz nove, mlajše generacije.
Po mnenju Vidalijeve je bil tisti, ki prisega na klasično vrhunskost vseh elementov uprizoritve, v iztekajoči se sezoni najbrž nekoliko razočaran, vendar je bilo kompleksnih predstav, ki spodmikajo naša že osvojena vedenja in videnja in na vznemirljive gledališke načine preverjajo naša stališča, vendarle dovolj. Prav tako je kvalitetna produkcija razpršena po celotni gledališki mreži, tako da si primata nad presežnim ne more lastiti nacionalna gledališka infrastruktura.
V tekmovalni program je uvrstila enajst predstav in sicer Glad Knuta Hamusna v režiji Janeza Pipana (Mini teater Ljubljana in MgP), avtorski projekt Učene ženske v režiji Jerneja Lorencija (SLG Celje in MgP), Pred upokojitvijo Thomasa Bernharda v režiji Mateje Koležnik (PG Kranj), Peer Gynta Henrika Ibsena v režiji Eduarda Milerja (MGL in SSG Trst), Drame Princes Elfriede Jelinek v režiji Miche Borczucha (SMG), projekt Projektator v režiji Dragana Živadinova (Zavod Delak), Kralj Ubu po motivih Alfreda Jarryja v režiji Jerneja Lorencija (SNG Drama Ljubljana), Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma v režiji Igorja Pisona (SSG Trst in Glasbena matica), avtorski projekt Republika Slovenija (SMG in Zavod Maska), Rose Bernd Gerharta Hauptmanna v režiji Mateje Koležnik (SLG Celje) ter Ondino Jeana Giraudouxa, ki jo je na odru SNG Nova Gorica uprizoril režiser Janusz Kica.
Letošnji festival slovenskih gledališč bo gostil tudi nekaj tujih produkcij. Direktorica FBS Alja Predan je povabila münchenski Rezidenztheater, ki ga vodi Martin Kušej, ki je režiral tudi gostujočo predstavo Kdo se boji Virginie Woolf Edwarda Albeeja, iz Varšave prihaja projekt Glasba po željah Franza Xaverja Kroetza v režiji Yane Ross in v izvedbi Teatr Łaźnia Nowa, zagrebški HNK pa bo gostoval s predstavo Bella Figura v režiji Borisa Liješevića.
Letos bo v fokusu festivala švedska dramatika, poleg ostalih spremljajočih prireditev pa bomo lahko na mariborskem odru videli še dve predstavi iz Stockholma in sicer This is not a love story Gunille Heilborn in Viharni vrh Emily Brontë v izvedbi moment:teatra.
