Tiskane izdaje
Vlado Novak je letošnji dobitnik najvišjega priznanja za igralske dosežke, Borštnikovega prstana. Organizatorji Borštnikovega srečanja so se tokrat odločili spremeniti stroga pravila embarga na ime lavreata do konca festivala in v skladu z letošnjim sloganom Igrajmo se! ime nagrajenca razkrili vnaprej.
Sicer pa bo igra na našem največjem gledališkem festivalu v ospredju. Po besedah direktorice Alje Predan nam je igra vsem imanentna, takoj ko smo sposobni prvega giba, se že igramo, za gledališčnike pa je sploh bistvo življenja.
Slogan je bil izbran v začetku letošnjega leta, ko po besedah Predanove še nismo niti slutili, da nas čakajo veliki družbeni preobrati, vključno s padcem vlade, kar je neprijetno za vsakega ustvarjalca, ki si želi stabilnosti, vendar so se vseeno odločili za optimistično vodilo.
To navsezadnje niti ni neupravičeno, vsaj kar zadeva gledališče. Predanova je poudarila, da bo na festivalu v tekmovalnem in spremljevalnem programu mogoče videti osemnajst odličnih predstav slovenskih gledališč in če je – najmanj – petina produkcije vrhunska, je to dokaz, da imamo res dobro gledališče.
To vse bolj opažajo tudi v tujini, saj o dosežkih pišejo tudi v najpomembnejših strokovnih publikacijah, denimo v nemškem Teater Heute, britanskem New Theater Quarterly, poljskem Teatr, madžarskem Színház ...
Kar nekaj zaslug za evropsko prepoznavnost ima po mnenju Predanove tudi festival Borštnikovo srečanje, ki se je v zadnjem obdobju zelo okrepil kot kulturna blagovna znamka. Učinki se kažejo tudi z vabljenimi tujimi kritiki, teatrologi, selektorji festivalov in ostalo strokovno javnostjo, med drugim je lanska zmagovalna predstava Ponorela lokomotiva v režiji Jerneja Lorencija gostovala na štirih uglednih festivalih v tujini tudi in predvsem zaradi uvrstitve v tako imenovani festivalski showcase, torej izbor predstav za goste iz tujine.
Festival, ki je zasnovan predvsem kot presek slovenske gledališke produkcije v pretekli sezoni, bo tudi letos mednarodno obarvan. Organizatorjem je to uspelo kljub velikemu upadu sponzorskih in donatorskih sredstev – v zadnjih petih letih se je znesek prepolovil –, med bolj odmevnimi dogodki bo že otvoritvena predstava, saj v Maribor prihaja znameniti berlinski Volksbühne am Rosa-Luxemburg-Platz z nenavadnim projektom Murmel Murmel v režiji Herberta Fritscha, ki bo prvič gostoval pri nas.
V fokusu festivala Španija
V nadaljevanju bomo videli še madžarsko predstavo Naše skrivnosti slovitega režiserja Béle Pintérja in projekt Neoplanta madžarskega gledališča iz Novega Sada v režiji Andrása Urbána. Ker je letos v fokusu festivala Španija, bosta na repertoarju še dve španski predstavi, in sicer Brickman Brando Bubble Boom v idejni zasnovi Àlexa Serrana in Paua Palaciosa ter Zlata doba legende sodobnega flamenka Israela Galvána de los Reyesa.
Poleg tega so izdali še knjigo s slovenskimi prevodi petih dram iz katalonščine, baskovščine in kastiljščine, študentje bodo pripravili bralne uprizoritve, gostili bodo tudi nestorja katalonske dramatike Josepa Mario Beneta i Jorneta.
Pretekla slovenska gledališka sezona je bila najbolj »produktivna« v zadnjem obdobju, število premier je doseglo vrhunec. Kar je po eni strani razveseljivo, kot je ob prvi predstavitvi festivalskega programa dejala selektorica Amelia Kraigher, pa lahko tudi vzbuja skrb.
Poudarila je, da se slovenska gledališča vse bolj spreminjajo v »tovarne« za proizvodnjo predstav; takšno stanje zahteva premislek o razmerjih, sodelovanju in komunikaciji med gledališkimi institucijami, umetniki in tako imenovanim neinstitucionalnim sektorjem ter prevetritvi produkcijskih načinov.
Kljub temu ni razloga za pretiran pesimizem, kakovost je dobra, kar tri predstave v tekmovalnem programu so režirale ženske, veliko projektov je nastalo po slovenskih dramskih besedilih, prav tako je opazen prodor nove generacije mladih režiserjev, med katerimi je posebej izpostavila Igorja Pisona, Kajo Tokuhisa in Natalijo Manojlović.
Kakorkoli že, med 17. in 26. oktobrom bo Maribor nedvomno slovensko in mednarodno gledališko središče, v okviru festivala se bodo zvrstili še znanstveni simpozij o dramatiki Vitomila Zupana, mednarodni simpozij o gledališču upora, delavnica dramskega pisanja, okrogla miza o dramski figuri nemega lika ... Festival bo očitno v zelo dobri formi pričakal abrahama, ki ga bo praznoval prihodnje leto.
