Tiskane izdaje
Naloga prvega festivala pred 24 leti je bila začeti gledališko produkcijsko dejavnost ob morju, ker slovenska Istra ni imela gledališča. Po drugi strani so hoteli ponuditi temu prostoru nekaj Dubrovniškemu poletnemu festivalu podobnega, je poudarila prva direktorica festivala Neva Zajc. Danes se predstavlja kot čezmejni festival, ki povezuje kulturne ustvarjalce iz širše regije. Poleg Slovenije so tu še zamejski kulturni prostor, italijanski, hrvaški, srbski, bosanski, albanski in češki ustvarjalci iz vsaj dvanajstih gledališč. Poleg gledališča in plesa so na programu muzikal, glasba, film, literarni performans in ulično gledališče.
Če so v prvih letih za poletni festival zbrali po 200.000 evrov na leto, so zdaj primorani (resda le 25-dnevni) festival izpeljati s tretjino nekdanjih sredstev. Neva Zajc in Katja Pegan sta veseli finančnega odziva vseh štirih občin, ki so prvič družno pokazale razumevanje, da je to v poplavi poletnih festivalov osrednji festivalski niz istrskega prostora. Postopoma dozoreva želja, da bi dobili institucijo, ki bi postala krovna blagovna znamka najboljšega, kar ponuja kulturno poletje ob slovenskem morju in zamejstvu.
Skupno 46 dogodkov
Med vrhunci praznične sezone (zato je letos festivalski podnaslov Praznujemo) je festivalska produkcija predstave Kraljica mati. V sodelovanju Gledališča Koper z Gledališčem Ptuj se po dolgih letih vrača na festival režiser Damir Zlatar Frey, ki je postavil na oder igro o moči in prilaščanju, zavračanju in sovraštvu italijanskega dramatika Manlia Santanellija in v glavnih vlogah Nataše Barbare Gračner in Aleša Valiča.
Na koprskem Titovem trgu bo vzbudila zanimanje predstava Full Wall skupine Il Posto Danza Verticale, ki v nastopih povezuje glasbo, arhitekturo in ples na velikih navpičnih površinah. Slovensko stalno gledališče Trst se bo predstavilo v sečoveljskih solinah z Lepimi dnevi v Aranjuezu Petra Handkeja, v portoroškem Avditoriju bo muzikal Vročica sobotne noči v izvedbi Mestnega gledališča iz Brna.
Med zanimivejšimi prizorišči je tudi Sveta jama pri Socerbu, kjer bodo uprizorili performans, posvečen Tomažu Šalamunu, Človek naj bo sojen po sanjah. Pozneje bo v tej kraški jami še predstavitev restavriranega prvega italijanskega nemega filma Pekel (po Dantejevi Božanski komediji) iz leta 1911. PPF je povezan s festivalom v Miljah, zato ponuja kar 46 dogodkov. Jutri ga bo v zamejski vasi Trebče nad Trstom odprlo gostovanje koprskega gledališča z delom Trio Gašperja Tiča.
