Festival Prelet: Ujeti zamujeno!

Jutri se izteka festival, ki ponuja pregled uprizoritev Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Glej.

Objavljeno
28. maj 2014 13.00
Zala Dobovšek
Zala Dobovšek
Prelet ponuja sistematičen ­pregled upriz­oritev Slovenskega mladinskega gledališča in Gledališča Glej. Gre predvsem za revijo aktualnih predstav iz te sezone, a med njimi se znajde tudi kakšna uspešnica iz preteklih sezon.

Denimo avtorski projekt Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! (režija Oliver Frljić, 2010), ki je do danes prepotoval številne tuje festivale in odre. Odskočno desko na mednarodni teren mu je, med drugim, omogočil tudi Prelet, ki poleg vabila domačemu občinstvu, da morda »ujame zamujeno«, ponuja koncentriran program za vabljene selektorje festivalov, umetniške vodje in kritike.

Prelet je bil do lani namenjen pregledu produkcij SMG, letos pa so že drugič povabili k sodelovanju tudi Gledališče Glej, ki uveljavlja gledališki status sorodnega uprizoritvenega izraza eksperimentalnega in avtorskega dometa. Gledališče Glej je leta 2013, med drugim, z uvedbo rezidenčnega programa uspešno izoblikovalo prenovljeno programsko formo, nakazalo sveže vsebinske smernice, s tem pa brez dvoma pridobilo (oziroma si vrnilo) samosvojo identiteto.

»Glej, rezident« je produkcijski model, ki gledališkim avtorjem omogoča enoletno razvijanje projekta ali več povezanih projektov. Načeloma so to mlajši ustvarjalci, ki stopajo na pot gledališke kariere, Glej pa jim pri tem ponuja svobodo, kreativnost, predvsem pa – kar je v današnjih časih toliko bolj pomembno in dragoceno – enoletno ustvarjalno kontinuiteto, s katero mladi ustvarjalci kalijo prvotne ideje, jim daje možnost za njihov razvoj in finalni razcvet.

Sedemnajst uprizoritev

V osmih dneh festivala se je in bo (festival se po tednu dni končuje jutri) zvrstilo sedemnajst uprizoritev, med njimi tudi gostujoča predstava Sedem vzdihov (po delu Ženska stran vojne) režiserke Tanje Miletić Oručević v produkciji Mostarskega teatra mladih iz Bosne in Hercegovine. Organizirani sta bili delavnica dramskega pisanja z ameriškim dramatikom Normanom Allenom na temo »gledališča upora« in videodelavnica z Richardom Foremanom, ki bo vodil ­Projekt Most.

Letošnji Prelet poteka hkrati z zasedanjem generalne skupščine ICORN - mreže združenih mest, ki omogoča zaščito pisateljem, novinarjem in podobnim ustvarjalcem, ki so v domovinah tarča hude cenzure in nimajo omogočenega varnega življenja. Od tod tudi ideja za uvodno festivalsko uprizoritev Pekel je prazen (v režiji Marka Mlačnika), ki jo moramo gledati bolj v luči simbolne geste kot polnomočno izdelane uprizoritve.

Dogodek je bil realiziran kot kolaž fragmentov besedil avtorjev, vključenih v mrežo ICORN; prioriteta uprizarjanja je bila v besedi in vsebinski sporočilnosti, spremljevalna scenska in likovna govorica pa bolj v službi neobvezne, poljubne obstranske linije.

Dogodek je nanizal izbor intimno pretresljivih in družbenokritičnih izsekov iz literarnih del različnih avtorjev (Jahangir Alam Akash, Mansur Rajih, Girma Fantaye, Naeimeh Sanaye, Brina Svit, Bertolt Brecht, Milan Dekleva in Henri Lopès), pri čemer so bila na odru njihova imena popolnoma izločena, s čimer so, tako se zdi, pri gledalcu spodkopali priložnost za čvrstejšo identifikacijo.

Ta je vsekakor bila mišljena, saj so izbrana besedila ostro podrezala v osebna območja razumevanja in čutenja (zasebne, javne, umetniške) svobode, pri tem pa izrisala različne vzorce kreativnih stisk, tesnobe in posameznikove osamljenosti, kadar se mora ustvarjalec prenarejati pod pritiski (neznosno razraščajoče se) cenzure, bežati od lastnih korenin, in to z »banalnim« razlogom: ostati on sam.