Tiskane izdaje
Hkrati gre za uradno dramski prvenec slovenskega igralca Gašperja Tiča, ki je na videz lahkotno besedilo v verzu zastavil po naročilu Gledališča Koper in že vnaprej pisal na kožo trem igralskim, pevskim in plesnim mojstrom, kar daje predstavi o koncertu posebno ustvarjalno moč. To je nekakšna glasbena komedija v rimah, v akteri nastopajo Uroš Smolej, Danijel Dan Malalan in Rok Matek. Idejo za njen nastanek je že pred leti dal Malalan, ki je najprej navdušil Jako Ivanca, da bi nekako na odrske deske postavili glasbo, ki so jo pele slavne Le Sorelle Marinetti iz 40-tih in 50-.tih let prejšnjega stoletja. "Čutim naklonjenost do te glasbe in žanra. Najprej smo nameravali narediti samo koncert, in sva se obrnila na Gašperja Tiča, s katerim zadnja leta veliko in uspešno sodelujeva, da bi napisal samo vezni tekst. Iz tega sprva veznega teksta je nastalo dramsko besedilo v rimah," je naključnost predstave pojasnil Jaka Ivanc.
Za kaj je Gašper Tič žrtvoval poletje na Krku
"Če me Jaka ne bi spodbujal, ne vem, če bi sploh prišli do te zgodbe, ki je nastala kot splet hecnih naključij. In sploh ne bi žrtvoval poletja. Moje pisanje se je rodilo samo od sebe. V MGL smo ob praznovanjih rojstnih dni, abrahamov, zaključkov mandata, odhodov v pokoj morali tudi kaj povedati. Tako so nastale prigodnice, začel sem pisati za kolege, ki so se tega navadili, in je postalo samoumevno, da ob določenih priložnostih tudi kaj zapišem. Na zabavo MGL sem lahko prišel s prigodnico, ali pa bolje, da nisem prišel. Prelomno je bilo tudi, da me je dramaturginja Alja Predan že predlani (in letos) angažirala za besedilo ob zaključku Borštnikovega srečanja, kar je bila moja prva uradno objavljena stvar," je povedal Gašper Tič o svojih začetkih in o tem, kako je delal priredbe tekstov tudi za druge teatre. Povabilo za pisanje veznega teksta za Trio je sprejel februarja letos, zares ga je pisal julija na dopustu na Krku.
Zgodba pripoveduje o bogatem in svetovno znanem dirigentu, ki umre na Deviških otokih. Njegove hčerke (dve sestri in ena polsestra), ki skupaj prepevajo v Triu Pupe, pa na dan razglasitve oporoke nastopajo na koncertu in vsaka pričakuje večji delež zapuščine, da bi uresničila svoje sanje in si privoščila samostojno kariero. Prav zaradi tega pričakovanja gre na koncertu od točke do točke vse bolj narobe, nervoza je huda, začenjajo se osebni obračuni, na koncertu se vse bolj zapleta in na koncu zalomi.
Triglasno petje, ples in verzi
"Sprva je bil mišljen koncert z nekakšnim stand upom. Nikakor ne muzikal. Če rečemo, da je koncert, bi delali krivico predstavi, če rečemo, da je samo predstava pa bi delali krivico vsemu petju znotraj predstave. To je predstava o stremljenju po bogastvu in denarju, znotraj teh stremljenj pa nekako pozabimo na ljudi okoli nas, na tiste, s katerimi živimo in si delimo ta porostor," razlaga režiser Jaka Ivanc.
"Glavni čar komedije je, da so na odru mojstru. Meni je pe posebno ljubo, če se pojavi komedija, pri kateri je v izhodišču jasno, da je ne more izvajati vsak. To je komedija, ki abslutno zahteva mojstra. Ni veliko ljudi, ki bi vse to (triglasno petje, ples, dobra interpretacija besedila v verzih) sploh lahko izvedli na odru. To mojstrstvo je glavni adut predstave, torej mojstri, ki si lahko privoščijo, da vse to obvladajo in na odru počnejo," pravi avtor besedila Gašper Tič. In pojasni, da gre za travestijo v izhodišču, kar pomeni, da so moški v ženskih vlogah z določenim namenom (ker je oče hčerke vzgajal po fantovsko) in ker želi režiser doseči večji komični učinek.
"Trenutno me zanima samo pisanje v verzu. V tem vidim izziv in gušt. V rimah dobi komedija en drugi šarm (ni tako neposreden), vse je bolj muzikalno. Je pa to velik izziv za igralce. Če stvar ni dodelana, je tako pripovedovanje rim lahko spolzek teren. Je prijetno za branje, ampak veliko težje za igro," pravi avtor komedije in dodaja: "To je prvič pri neki predstavi, da je moje ime in priimek pred naslovom, prvo avtorsko delo, ki je v celoti moje," pravi Koprčan po rodu, ki se mu zdi fajn, da je po naključju njegovo prvo avtorsko delo postavljeno ravno na koprski oder. "Toda že zdaj vem, da predstava žanje zanimanje tudi v Ljubljani, to pa je prvi pogoj, da se bo igrala in igrala, kar je za takšno predstavo edini smisel. Rad bi videl, da se bo igrala še 40 let. In naj se zgodi najmanj 500 ponovitev," ni ravno skromen Gašper Tič.
