Tiskane izdaje
Pogledovanje v sezono, ki se bo začela z jesenskimi premierami, kaže, da tukajšnja profesionalna gledališča sledijo svojim gledališkim konceptom in vizijam in da skupnega imenovalca oziroma duha časa pravzaprav ni mogoče najti. Izjema je SNG Drama, ki se je v slavnostni sezoni odločila za izključno dela slovenskih avtorjev.
»Celotna sezona,« pravi ravnatelj Drame Igor Samobor, »bo dihala slovensko gledališko ustvarjalnost. Mislim, da se bomo tako najlepše poklonili našim predhodnikom, se zahvalili za pot, ki so jo prehodili, in pokazali vitalnost ansambla in njegovo ustvarjalno energijo.«
Kronska besedila za slavje
Samobor seveda govori o dveh pomembnih obletnicah, 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani in 100. obletnici smrti velikega slovenskega dramatika Ivana Cankarja. Načinov, kako repertoarno suvereno in odmevno odreagirati na obe številki, se je najbrž ponujalo veliko, potem pa so izbrali:
»Anton Tomaž Linhart in Ivan Cankar. Seveda, brez njiju si današnjega gledališča, takega, kot je, sploh ne moremo predstavljati,« pravi Samobor. »Troje kronskih besedil naše dramatike, Hlapci, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, bo služilo kot predragocen okvir našemu slavju. Kot pisca se bosta pridružila Mile Korun in Dušan Jovanović, velikana slovenskega modernega gledališča, uprizorili bomo Visoško kroniko Ivana Tavčarja, eno najimenitnejših slovenskih proznih besedil, ki bo prvič predstavljeno na odru.
Ko je en muzikal premalo
V Mestnem gledališču ljubljanskem direktorica in umetniški vodja Barbara Hieng Samobor na odrih MGL v novi sezoni s krovnim naslovom Kaj je resnica? napoveduje enajst novih zgodb, enajst premier, med njimi seveda posebej opozarja na koprodukcijsko Pohujšanje in novo gledališko kriminalno nadaljevanko, žanr torej, ki so ga z Vranjimi vrati Aleksandra Popovskega v režiji Nejca Gazvode na Mali sceni uspešno uvedli v letošnji sezoni.
Na repertoarju imajo v prihodnji sezoni tudi dolg iz letošnje: zaradi bolezni v ansamblu so v novo sezono prestavili Shakespearov Sen kresne noči v režiji Jerneja Lorencija. Poleg filozofske komedije trenutno enega najprodornejših ruskih in evropskih sodobnih dramatikov Ivana Viripajeva Pijani v režiji Juša Zidarja in prvega dramskega dela nemškega dramatika Georga Büchnerja Dantonova smrt v režiji Aleksandra Popovskega bo MGL kot oklepaj in zaklepaj sezoni ponudil tudi dva muzikala: na začetku novega gledališkega leta septembra muzikal Rent, avtorsko preoblikovano in posodobljeno različico Puccinijeve opere La bohème izpod peresa Jonathana Larsona, ki je zaživela na newyorškem prizorišču v devetdesetih letih in požela uspeh na Broadwayu.
Glasbeno vodstvo bo v rokah Mihe Petrica, režiser bo Stanislav Moša, avtor uspešnih uprizoritev Kabareta, Goslača na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnic iz Eastwicka, ki se po nekaj letih vrača v MGL. Sezono bo aprila 2018 sklenil muzikal Orlando, za katerega je libreto in glasbo po motivih istoimenskega romana Virginie Woolf napisal Drago Ivanuša, režijski koncept podpisuje režiserka Barbara Hieng Samobor.
... da bi sklatili luno
Glasbeno bo tudi v Slovenskem mladinskem gledališču na začetku sezone, saj je med premierami glavnega programa oktobra gledališki koncert po besedilih Gregorja Strniše z delovnim naslovom Slovenska popevka v režiji Matjaža Pograjca, ki jo napovedujejo kot spomenik človeku, ki je dokazal, da je lahko popevka umetnost, da je pop lahko dobra glasba in da potrebujemo trenutke, ko zremo v nebo, da bi sklatili luno. Človeku, ki je pisal poezijo za glas.
Na sporedu bo tudi delo letošnje Grumove nagrajenke Simone Hamer, pri pisanju besedila z delovnim naslovom Gospodar, ki ga bo režiral Vito Taufer, se je avtorica navdihovala pri znameniti antiutopiji Williama Goldinga Gospodar muh – osredotoča se na vprašanje socialnih, političnih in osebnostnih okoliščin, ki svetlobo človeka prevesijo v temo tirana.
Pozornost bo najverjetneje vzbudil tudi nacionalrevolucionarni oratorij po tekstualni masi Petra Mlakarja Odilo v režiji Janeza Pipana in Dragana Živadinova, ki postavlja na oder zgodbo enega od šestih najhujših nacističnih vojnih zločincev, v Trstu rojenega Odila Globocnika, nemškega esesovskega in policijskega generala slovenskega rodu.
Lahko srečo kupimo?
»Vsa besedila, ki jih bomo uprizorili v sezoni 2017/2018 v Prešernovem gledališču, bodo v slovenskem gledališkem prostoru uprizorjena prvič,« zapisuje v repertoarju sezone Marinka Poštrak vodja umetniškega oddelka in dramaturginja Prešernovega gledališča Kranj, direktorica PGK Mirjam Drnovšček pa napoveduje, da bodo v jesen stopili humorno, s črno komedijo Matjaža Zupančiča Pesmi živih mrtvecev, ki kljub naslovu prinaša iskriv in duhovit dialog o ustroju našega administrativnega sistema.
»Kako in ali sistem sreče v nakupovalnem centru deluje, pa se sprašuje Vinko Möderndorfer v drami Tri ženske. Lahko srečo kupimo? Dva slovenska avtorja bo decembra nasledil nemški sodobnik Ferdinand von Schirach, ki je dogajanje svoje drame Teror postavil na sodišče. In mi vsi bomo porotniki, od naše sodbe bo namreč odvisen konec predstave. Je pilot kriv ali ne, ker se je odločil za manjše število žrtev? Drama z etičnimi vprašanji našega časa je prava svetovna uspešnica in po njej so že posneli tudi TV-film. Poguglajte!«
Filozofi o ljubezni
Ravnatelj novomeškega Anton Podbevšek teatra Matjaž Berger nam je sporočil, da v APT sledijo letnemu načrtu in ne sezonskemu in dodal, da se o konceptu programa za leto 2018 še dogovarjajo. V letošnjem letu so doslej izvedli produkciji Trojno življenje Antigone Slavoja Žižka in avtorski projekt v režiji Sebastijana Horvata Slovenija gori!, v pripravi za jesen pa sta zdaj produkciji Ostanki dneva Kazua Ishigura v režiji Nejca Gazvode in plesni projekt Sen plesne noči v koreografiji in režiji Gregorja Luštka).
V SNG Maribor bodo sezono začeli s Shakespearovim Hamletom v režiji vsestranskega gledališkega praktika, romunskega režiserja Gáborja Tompe (piše tudi eseje in poezijo, je tudi cenjen profesor na številnih univerzah), ki je na mariborske gledališke deske že postavil tudi mednarodno nagrajeno uprizoritev Višnjev vrt.
»Trdim, da ne poznam nič drugega razen ljubezenskih zadev,« pravi Platon v avtorskem projektu po motivih Simpozija, ki bo na odru Stare dvorane marca prihodnje leto. Delo, ki združuje gledališče, filozofijo in temo ljubezni – edino temo, o kateri filozof lahko govori suvereno in brez siceršnjih dvomov, bo režiral Jernej Lorenci.
Ajda Valcl bo podpisala režijo dela Bog masakra sodobne francoske komediografinje Yasmine Reza, avtorice najuspešnejših komedij našega časa. Na mariborskem repertoarju je poleg drugih del tudi »ljudska igra« Kazimir in Karolina avstrijskega dramatika madžarskega rodu Ödöna von Horvátha, med obema vojnama imenovanega »princ socialne melanholije Srednje Evrope«. Režiral bo Eduard Miler, avtor legendarne uprizoritve Wedekindove Lulu; nazadnje je v Mariboru režiral Canettijevo Ohcet.
